Ϸվ

Predlog resolucije - B10-0083/2024Predlog resolucije
B10-0083/2024

PREDLOG RESOLUCIJEo nazadovanju demokracije in ogrožanju političnega pluralizma v Gruziji

4.10.2024-()

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 136(2) Poslovnika

Reinier VanLanschot, Mārtiņš Staķis, Sergey Lagodinsky, Nicolae Ştefănuță, Markéta Gregorová, Ville Niinistö, Mélissa Camara, Hannah Neumann
v imenu skupine Verts/ALE

Glej tudi predlog skupne resolucijeRC-B10-0070/2024

ʴDzٴDZ:
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument:
B10-0083/2024
Predložena besedila :
B10-0083/2024
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

10‑0083/2024

Resolucija Evropskega parlamenta o nazadovanju demokracije in ogrožanju političnega pluralizma v Gruziji

()

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14.in 15.decembra 2023,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8.novembra 2023 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2023 () in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Georgia 2023 Report (Poročilo o Gruziji za leto 2022) (SWD(2023)0697),

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP),

ob upoštevanju izjave visokega predstavnika in Evropske komisije z dne 28.maja 2024 o dokončnem sprejetju zakona o preglednosti tujega vpliva v Gruziji,

ob upoštevanju izjave uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 12.junija 2024 o nenehnem ustrahovanju, grožnjah in napadih na civilno družbo v Gruziji,

ob upoštevanju izjave urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 15.maja 2024 z naslovom Georgia: UN experts condemn adoption of Law on Transparency of Foreign Influence (Gruzija: Strokovnjaki OZN obsojajo sprejetje zakona o preglednosti tujega vpliva),

ob upoštevanju nujnega mnenja Beneške komisije z dne 21.maja 2024 o gruzijskem zakonu o preglednosti tujega vpliva,

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 22.junija 2024 o spremembah volilnega zakonika, ki odpravljajo spolne kvote,

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 22.junija 2024 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi skupnega mnenja o osnutku sprememb volilnega zakonika in poslovnika gruzijskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 25.junija 2024 o osnutku ustavnega zakona o zaščiti družinskih vrednot in mladoletnikov,

ob upoštevanju resolucije št.2561 (2024) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27.junija 2024 z naslovom Challenges to democracy in Georgia (Izzivi za demokracijo v Gruziji),

ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani[1],

ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,

A.ker je v zadnjih mesecih prišlo do obsežnih napadov na demokracijo v Gruziji, za katere je bilo značilno prenagljeno sprejetje protidemokratične zakonodaje, ki so jo kritizirali OZN, Beneška komisija in EU, skupaj z napadi na civilno družbo in neodvisne medije, dolgotrajnimi množičnimi protesti ter globokimi političnimi in družbenimi napetostmi in polarizacijo;

B.ker je gruzijski parlament 14.maja 2024 sprejel zakon o preglednosti tujega vpliva v tretji in končni obravnavi; ker je ta zakon uperjen proti organizacijam civilne družbe in neodvisnim medijem, saj se bodo nevladne organizacije in mediji, ki več kot 20% svojega sredstev prejmejo iz tujine, po tem zakonu dolžni registrirati in se opredeliti kot „organizacije, ki delujejo v interesu tuje sile“; ker bodo za te organizacije veljale zahteve po dodatnem nadzoru in poročanju ter morebitne sankcije, tudi upravne globe v znesku do 25.000 GEL;

C.ker je bil zakon sprejet po postopku, ki po navedbah Beneške komisije ni puščal prostora za pristno razpravo in smiselno posvetovanje, pri čemer se niso upoštevali pomisleki velikega dela gruzijskega prebivalstva; ker so omejitve pravice do svobode izražanja in svobode združevanja ter pravice do zasebnosti, ki jih ta zakon določa, nezdružljive s strogim preizkusom iz členov 8(2), 10(2) in 11(2) EKČP ter členov 17(2), 19(2) in 22(2) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, saj ne izpolnjujejo zahtev po zakonitosti, legitimnosti, nujnosti in sorazmernosti v demokratični družbi, pa tudi z načelom nediskriminacije iz člena 14 EKČP;

D.ker gruzijska vlada doslej še ni strogo izvajala tega zakona, ki naj bi znatno vplival na dejavnosti organizacij civilne družbe in neodvisnih medijskih hiš, ki so za obstoj in delovanje zelo pogosto odvisne od tujega financiranja; ker je grožnja tega zakona že povzročila zamiranje živahne gruzijske civilne družbe, ki je srž gruzijske demokracije in je močno prispevala k temu, da je bil Gruziji podeljen status države kandidatke za članstvo v EU;

E.ker ta zakonodaja prihaja v času vse pogostejših in nenehnih napadov na civilno družbo v Gruziji z navideznimi prizadevanji za omejitev državljanskega prostora, tako da se neodvisnim skupinam odrekajo sredstva; ker sprejetje tega zakona, pripravljenega po zgledu ruskega zakona o tujih agentih, ne poteka v geopolitični praznini, temveč predstavlja trend v širši regiji;

F.ker je gruzijski parlament 17.septembra 2024 sprejel zakon o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov, katerega cilj je prepovedati zanesljive in ustrezne informacije o spolni usmerjenosti in spolni identiteti;

G.ker je gruzijski parlament v zadnjih mesecih sprejel več sprememb pravnega okvira za volitve v Gruziji, ki spreminjajo način izvolitve predsednika in nestrankarskih članov osrednje volilne komisije, ter spremembe volilnega zakonika v zadnjem trenutku;

H.ker je bila gruzijska politika zgodovinsko zaznamovana s sistemsko korupcijo in oligarhičnim vplivom, ki še naprej vplivata na neodvisnost in demokratično organizacijo političnih gibanj;

I.ker je gruzijski predsednik vlade Irakli Kobakhidze avgusta 2024 potrdil, da namerava njegova stranka Gruzijske sanje, če bo zmagala na prihajajočih parlamentarnih volitvah, prepovedati vse politične sile, ki ji nasprotujejo, opozicijo pa je označil za „kriminalno politično silo“;

J.ker so podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in države članice EU v izjavah pozvali gruzijsko vlado, naj se vzdrži sprejemanja zakonodaje, ki bi lahko ogrozila napredek Gruzije na njeni poti k članstvu v EU;

K.ker je več mednarodnih organizacij in visokih uradnikov, vključno z Beneško komisijo, uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, Svetom OZN za človekove pravice, posebno poročevalko OZN za zagovornike človekovih pravic, stalnim koordinatorjem OZN v Gruziji, parlamentarno skupščino Sveta Evrope, Odborom za zaščito novinarjev, Evropsko ustanovo za demokracijo, organizacijo Freedom House in agencijo ZDA za mednarodni razvoj, gruzijsko vlado pozvalo, naj predlagani zakon umakne;

1.izraža globoko zaskrbljenost zaradi demokratičnega nazadovanja v Gruziji, ki se je v tem letu še okrepilo, zlasti pred parlamentarnimi volitvami 26.oktobra 2024; opozarja na širši sveženj zakonov, ki jih je v zadnjih mesecih predlagala in sprejela vladajoča stranka Gruzijske sanje in ki kršijo pravico do svobode izražanja, uvajajo cenzuro medijev, znanosti in umetnosti ter niso združljivi z mednarodnimi standardi človekovih pravic na način, ki bo znatno vplival na življenje in blaginjo prebivalcev Gruzije;

2.zlasti obžaluje, da je gruzijski parlament sprejel zakon o preglednosti tujega vpliva, potem ko je glasoval proti prejšnjemu vetu gruzijske predsednice Salome Zurabišvili; izraža zaskrbljenost, ker je bil zakon v gruzijskem parlamentu v obravnavah sprejet v odsotnosti poslancev opozicije;

3.poudarja, da bo ta zakon dejansko onemogočil delo organizacij civilne družbe in neodvisnih medijev v Gruziji, saj je povezan z dragimi in zamudnimi upravnimi bremeni, morebitnim sodnim pregonom in škodovanju ugledu zaradi oznake „tuji agent“; poudarja, da te organizacije sicer prejemajo tuja sredstva, a ne delujejo v interesu tuje sile, temveč si vsak dan prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih upov državljanov Gruzije, pa tudi za to, da slednjim nepristransko poročajo o razvoju dogodkov v njihovi državi;

4.se strinja s pomisleki Beneške komisije glede sprejetja sprememb pravnega okvira za volitve v Gruziji in volilnega zakonika ter se strinja, da bodo te spremembe volilnega zakonika močno vplivale na dojemanje in zaupanje deležnikov v nepristranskost in pravičnost volilne uprave;

5.poziva gruzijske oblasti, naj v celoti upoštevajo pomisleke in ukrepajo na podlagi priporočil iz mnenj Beneške komisije o sprejetih in predlaganih zakonih;

6.obsoja pripombe vladajoče stranke Gruzijske sanje glede njene namere, da prepove vse opozicijske stranke, in polarizirajočo retoriko, ki opozicijo označuje kot „kriminalno politično silo“; ugotavlja, da takšno ustrahovanje resno ogroža politični proces in svobodo izražanja ter prispeva k okolju strahu; poziva vse politične akterje, naj se vzdržijo uporabe retorike, ki dodatno podžiga skrajno polarizacijo, naj med kampanjami za prihajajoče volitve prenehajo širiti lažne informacije in se namesto tega zavežejo k ohranjanju resnice;

7.obsoja vrsto široko zastavljenih napadov, ki jih izvaja vlada in katerih tarča so organizacije civilne družbe in ugledni mednarodni donatorji, ki delujejo v podporo demokraciji, pravni državi in varstvu človekovih pravic v Gruziji; izraža zaskrbljenost zaradi vedno večjega števila poročil o ustrahovanju, grožnjah in fizičnih napadih zoper predstavnike civilne družbe, politične voditelje, civilne aktiviste in novinarje v Gruziji; ponovno poziva k ustavitvi vseh napadov na civilno družbo in neodvisne medije ter k zagotovitvi resnično ugodnega okolja za civilno družbo in medije v državi;

8.želi spomniti, da podpira podelitev statusa države kandidatke za članstvo v EU Gruziji v letu 2023, saj je bil ta dodeljen kot priznanje neutrudnim prizadevanjem gruzijske civilne družbe in velikim težnjam po članstvu v EU, ki jih ima velika večina gruzijskega ljudstva, ter pod pogojem, da bo izvedenih devet priporočil; poudarja, da je nedavno sprejetje več zakonodajnih aktov v neposrednem nasprotju z devetimi priporočili EU, na podlagi katerih je bil pogojen status Gruzije kot države kandidatke za članstvo v EU; poudarja tudi, da je bilo pri vsakem od devetih priporočil doseženega malo ali nič napredka;

9.poudarja, da so ciljno usmerjanje proti organizacijam civilne družbe in neodvisnim medijem na splošno ter še posebej zakonodaja o tujem vplivu nesporno neskladni in nezdružljivi z normami in vrednotami EU ter kakršnimi koli prizadevanji za članstvo v EU; opozarja, da naj bi Komisija pozneje ta mesec predstavila širitveni sveženj za leto 2024, ki bo vključeval oceno, kako Gruzija izvaja ukrepe, s katerimi je bil pogojen status države kandidatke;

10.poudarja, da sta tudi urejanje še nerešenih težav glede javne uprave, medinstitucionalnih odnosov, dobrega upravljanja in korupcije ter izvajanje potrebnih reform pravosodnega sistema med procesom pristopa k EU sestavni del zagotavljanja, da bodo gruzijska družba in demokratične institucije lahko dolgoročno preprečile tuje vmešavanje in nazadovanje na področju demokracije;

11.poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo posledice demokratičnega nazadovanja, ki ga ti zakoni predstavljajo za njihovo donatorsko vlogo v Gruziji, ter o tem morebitnem vplivu obvestijo gruzijsko vlado in parlament;

12.meni, da lahko Svet v skladu s členom 29 Pogodbe o Evropski uniji in členom 215(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme sklep o ciljno usmerjenih sankcijah, saj je pravna država eno temeljnih načel skupne zunanje in varnostne politike EU in zakon o tujem vplivu krši standarde Sveta Evrope glede pravne države, kot jih razlaga Beneška komisija;

13.poziva oblasti, naj zagotovijo svobodne, poštene in verodostojne parlamentarne volitve ter si brez odlašanja prizadevajo za depolarizacijo in družbeno spravo v korist vseh Gruzijcev; poudarja, da je treba spoštovati človekove pravice in demokracijo v Gruziji, ter poziva gruzijske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bodo lahko vse ugledne organizacije civilne družbe, ki sodelujejo pri opazovanju volitev, te volitve opazovale brez ovir ali vmešavanja v njihovo delo;

14.ponovno poudarja, da še naprej podpira demokratične ambicije gruzijskega ljudstva in njihovo željo po prihodnosti v EU; poudarja, da neodvisne raziskave dosledno kažejo, da se več kot 80% Gruzijcev želi pridružiti EU, kar je eden največjih deležev v državah kandidatkah; želi spomniti, da je bila Gruzija v preteklih letih vodilna pri sprejemanju reform v skladu z dolgoletnimi prizadevanji svoje družbe za pridružitev EU; priznava, da je demokratično prihodnost Gruzije kot države kandidatke za članstvo v EU še vedno mogoče utrditi z mlado, angažirano generacijo voditeljev, kot je bilo razvidno iz spontanih protestov proti zakonu o tujih agentih, ki so potekali leta 2024;

15.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter predsednici, predsedniku vlade in parlamentu Gruzije.

Zadnja posodobitev: 8. oktober 2024
Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov