PREDLOG RESOLUCIJE o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic
11.3.2019-()
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Heidi Hautala, Barbara Lochbihler, Judith Sargentini, Margrete Auken, Jordi Solé, Martin Häusling, Molly Scott Cato, Klaus Buchner, Florent Marcellesi, Reinhard Bütikofer, Bodil Valero, Tilly Metzv imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0177/2019
B8-0177/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic
()
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, v katerih poziva k vseevropskemu mehanizmu za uvedbo ciljno usmerjenih sankcij proti posameznikom, ki so udeleženi v hudih kršitvah človekovih pravic, vključno z resolucijo z dne 11. marca 2014 o odpravi mučenja v svetu[1],
– ob upoštevanju izjave št. 25 iz Lizbonske pogodbe, da je treba zagotovitvi ustrezne postopkovne pravice posameznikov ali subjektov, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi EU ali ukrepi EU za boj proti terorizmu;
– ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko po zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve decembra 2018,
– ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 22. januarja 2019 z naslovom Sergej Magnicki in pozneje – Boj proti nekaznovanju s ciljno usmerjenimi sankcijami,
– ob upoštevanju študije o ciljno usmerjenih sankcijah zoper posameznike zaradi hudih kršitev človekovih pravic – vpliv, trendi in obeti na ravni EU, ki jo je generalni direktorat za zunanjo politiko objavil 26. aprila 2018[2],
– ob upoštevanju pobude nizozemske vlade iz novembra 2018 o podpori globalnem sistemu sankcij EU za kršitve človekovih pravic,
– ob upoštevanju predloga številnih skupin civilne družbe z dne 14. novembra 2018 za uvedbo komisije o prepovedi vstopa zaradi kršitev človekovih pravic,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so v zadnjih dveh desetletjih omejevalni ukrepi EU – bolj znani kot sankcije – postali sestavni del zbirke orodij EU za zunanje odnose, saj se trenutno izvaja več kot 40 različnih omejevalnih ukrepov proti 34 državam, številni med njimi pa neposredno izvajajo resolucije Varnostnega sveta OZN;
B. ker je EU poleg sankcij za posamezne države pred kratkim uvedla horizontalne omejevalne ukrepe proti širjenju in uporabi kemičnega orožja ter posebne ukrepe za boj proti terorizmu;
C. ker so obstoječe sankcije EU namenjene državnim in nedržavnim akterjem, kot sta Daiš in Al Kaida;
D. ker sta bili približno dve tretjini sankcij EU za posamezne države uvedeni v podporo ciljem na področju človekovih pravic in demokracije;
E. ker je Evropski parlament večkrat pozval k uvedbi globalnega sistema sankcij EU za kršitve človekovih pravic (na začetku poznan tudi kot Magnickijev globalni seznam sankcij EU);
F. ker je bila v nekaj državah, vključno z ZDA, Kanado, Estonijo, Litvo in Združenim kraljestvom, sprejeta posebna ureditev sankcij za človekove pravice; ker zakonodaja ZDA ne določa nikakršnega postopka sodne presoje;
G. ker je nizozemska vlada novembra 2018 začela razpravo med državami članicami EU o politični priložnosti za uvedbo ciljno usmerjenega sistema sankcij za človekove pravice na ravni EU; ker se na ravni delovne skupine Sveta nadaljujejo predhodne razprave;
1. poziva k hitri vzpostavitvi avtonomnega, prilagodljivega in odzivnega sistema sankcij na ravni EU, ki bo po vsem svetu ciljno usmerjen proti posameznikom, odgovornim za hude kršitve in zlorabe človekovih pravic ali vpletene vanje;
2. je trdno prepričan, da bi bil tak sistem dragocen dodatek k obstoječim orodjem EU na področju človekovih pravic in zunanje politike ter bi okrepil vlogo EU kot svetovnega akterja na področju človekovih pravic, zlasti v podporo žrtvam in zagovornikom človekovih pravic po vsem svetu;
3. je prepričan, da bi bil takšen nov sistem učinkovit in bi lahko vplival na vedenje posameznikov in subjektov ter imel močan odvračilni učinek in simbolno vrednost, ker bi večjo pozornost usmerjal na razmere, ko so ogroženi pripadniki demokratične opozicije in zagovorniki človekovih pravic;
4. z zadržanim optimizmom opazuje predhodno razpravo na to temo na ravni Sveta; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in njene službe, naj v tem postopku zavzamejo konstruktiven in proaktiven pristop, in pričakuje, da bo redno poročala o napredku teh razprav;
5. poudarja, da bi moral ta sistem omogočiti sprejetje omejevalnih ukrepov, zlasti zamrznitev sredstev in prepovedi vstopa v EU, proti posameznikom ali subjektom, ki so odgovorni za financiranje hudih kršitev ali zlorab človekovih pravic, so soudeleženi oziroma pomagajo pri njem, ali pa prispevajo k načrtovanju, vodenju ali izvajanju teh hudi kršitev ali zlorab; poziva Svet, naj v področje uporabe sistema vključi čezmejne kršitve;
6. vztraja, da mora biti ta sistem skladen s tekočimi politikami EU ter veljavnimi omejevalnimi ukrepi za posamezne države in horizontalnimi omejevalnimi ukrepi ter jih dopolnjevati; v zvezi s tem vztraja, da novi sistem ne bi smel nadomestiti uporabe sedanjih ukrepov na področju človekovih pravic za posamezne države; meni tudi, da mora prihodnja ureditev v celoti dopolnjevati veljavni mednarodni okvir sankcij, zlasti v zvezi z Varnostnim svetom Združenih narodov;
7. poudarja, da mora biti ta ureditev pravno utemeljena in povsem skladna z najvišjimi možnimi standardi varstva in upoštevanja ustreznih postopkovnih pravic udeleženih posameznikov ali subjektov; zato vztraja, da morajo odločitve o uvrstitvi posameznikov na seznam ali odstranitvi z njega temeljiti na jasnih in razločnih merilih, da bi lahko zagotovili temeljit sodni nadzor;
8. poudarja, da bi moral biti glavni cilj vseh prizadevanj EU in držav članic v boju proti nekaznovanosti, da bo kazenski pregon hudih kršiteljev človekovih pravic še naprej potekal prek nacionalnih ali mednarodnih jurisdikcij; pri tem opozarja tudi na temeljno odgovornost držav, da kaznujejo kršitelje človekovih pravic;
9. opozarja, da bo politična legitimnost tega sistema pretežno odvisna od sposobnosti Sveta, da se odločitev o uvrstitvi na seznam sprejme strogo na podlagi vidika človekovih pravic, ne pa glede na geostrateške ali druge vidike; v zvezi s tem Svet spodbuja, naj razmisli o uporabi glasovanja s kvalificirano večino za pripravo takšnih seznamov;
10. meni, da bi se s takim sistemom lažje usmerili na posameznike iz državnih in nedržavnih akterjev ali subjektov;
11. pričakuje, da bodo prihodnje uvrstitve na seznam v okviru sistema temeljile na trdnih dokazih in izključno prosto dostopnih informacijah, vključno s tistimi, ki jih posredujejo organizacije civilne družbe; pričakuje jasno in neposredno povezavo med uvrstitvijo posameznika na seznam in njegovim kaznivim dejanjem;
12. meni, da bi se moral ta novi sistem osredotočiti na storilce, ki so neposredno in tesno povezani s kaznivim dejanjem, kot so osebe iz varnostnih sil ali sodstva, po potrebi pa mora omogočati tudi navajanje posameznikov na najvišji ravni v liniji poveljevanja;
13. meni, da bi bilo treba dati prednost manjšemu številu kršitev, kot so neposredna vpletenost pri mučenju, prisilnih izginotjih, trgovini z ljudmi in zapornih kaznih iz političnih razlogov; poziva, naj se v tem sistemu sankcij upoštevajo tudi posamezniki, vključeni v poslovne operacije, ki neposredno prispevajo k hudim kršitvam človekovih pravic, kot na primer trgovina z orožjem, ki podžiga konflikte, vsesplošno prilaščanje zemljišč ali ekocid;
14. poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno izvajanje in izvrševanje sistema sankcij, ko bo uveden; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj namenita ustrezna sredstva in strokovno znanje za spremljanje izvajanja novega sistema, posebno pozornost pa namenita javnemu obveščanju o seznamih, tako v EU kot v državah, na katere se nanaša;
15. poziva, naj se mandat varuha človekovih pravic EU razširi na sistem sankcij EU, tudi za človekove pravice, kot drugo možnost pa, naj se imenuje posebni varuh človekovih pravic v zvezi s sankcijami EU;
16. vztraja, da mora Parlament natančno spremljati ukrepe Sveta v okviru te prihodnje ureditve, zlasti pri opredelitvi meril za uvrstitev na seznam in spremembo seznama/ov;
17. se zahvaljuje aktivistom civilne družbe za njihova neumorna prizadevanja za uvedbo sankcij proti posameznim storilcem; priporoča ustanovitev svetovalnega odbora na ravni EU, ki bi ga sestavljali strokovnjaki in predstavniki civilne družbe in bi prispeval k potekajočim razpravam v Svetu o prihodnjem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic; vztraja, da morajo vse prihodnje ureditve vključevati tesno sodelovanje s tem odborom;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov ter generalnemu sekretarju Sveta Evrope.