Ϸվ

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je posvetovalni organ Evropske unije, ki ga sestavlja 329članov. Mnenje odbora se zahteva vokviru obveznega posvetovanja na področjih, opredeljenih vpogodbah, ali vokviru prostovoljnega posvetovanja sKomisijo, Svetom ali Parlamentom. Mnenje lahko da tudi na lastno pobudo, njegovi člani pa niso vezani na nikogaršnja navodila in morajo svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno ter vsplošnem interesuEU.

Pravna podlaga

  1. Člen13(4) Pogodbe oEvropski uniji (PEU);
  2. Členi 300–304 Pogodbe odelovanju PDEU;
  3. in poznejši sklepi Sveta oimenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki so jih predlagale različne države članice;
  4. oimenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21.septembra2020 do 20.septembra2025.

Sestava

A. Število in razdelitev mest po državah (člen301 PDEU in Sklep Sveta (EU)2019/853 odoločitvi sestave Evropskega ekonomsko-socialnega odbora).

ima trenutno 329članov iz držav članic, in sicer:

  1. po 24za Nemčijo, Francijo in Italijo;
  2. 21za Poljsko in Španijo;
  3. 15za Romunijo;
  4. po 12za Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češko, Grčijo, Madžarsko, Nizozemsko, Portugalsko in Švedsko;
  5. 9za Hrvaško, Dansko, Finsko, Irsko, Litvo in Slovaško;
  6. po 7za Estonijo, Latvijo in Slovenijo;
  7. po 6za Luksemburg in Ciper;
  8. 5 za Malto.

Po izstopu Združenega kraljestva iz EU se je skupno število članov odbora s1.februarjem2020 zmanjšalo s350 na329.

B. Postopek imenovanja (člen302 PDEU)

Svet imenuje člane odbora skvalificirano večino na podlagi predlogov držav članic (kot v). Svet se oteh imenovanjih posvetuje sKomisijo (člen302(2) PDEU). Zagotoviti je treba, da so ustrezno zastopane različne kategorije gospodarskih in socialnih dejavnosti. Običajno je tretjina mest namenjena delodajalcem, tretjina delojemalcem in tretjina drugim skupinam (kmetje, trgovci, svobodni poklici, potrošnikiitd.).

Po Lizbonski pogodbi (člen301 PDEU) je 350največje dovoljeno število članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, kar je bilo za kratek čas preseženo med julijem2013 in septembrom2015 zaradi pridružitve Hrvaške 1.julija2013. Zdodatnimi devetimi novimi sedeži za novo državo članico se je skupno članstvo povečalo na353 (s344). Sestava odbora je bila po pristopu Hrvaške prilagojena s : število članov Estonije, Cipra in Luksemburga se je zmanjšalo za enega na državo, sčimer je bilo odpravljeno neskladje med največjim dovoljenim številom članov EESO, ki ga določa prvi odstavek člena301 PDEU, in številom članov po pristopu Hrvaške. Število članov za Luksemburg in Ciper se je zato zmanjšalo sšest na pet, število estonskih članov pa ssedem na šest. S je bila določena končna sestava Ekonomsko-socialnega odbora vskladu zrazdelitvijo sedežev vOdboru regij, ki ima prav tako 329članov. Upoštevan je bil tudi izstop Združenega kraljestva iz EU, zaradi katerega se je sprostilo 24sedežev. Število članov za Luksemburg in Ciper se je zato ponovno povečalo spet na šest, število estonskih članov pa sšest na sedem.

C. Vrsta mandata (člen301 PDEU)

Člane predlagajo vlade držav članic, imenuje pa jih Svet za obdobje petih let, zmožnostjo ponovnega imenovanja (člen302 PDEU). Izbrani so iz evropskih gospodarskih in socialnihinteresnih skupin. Zadnja obnovitev mandata je bila oktobra2020 za mandatno obdobje 2020–2025 ( zdne 2.oktobra2020 oimenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21.septembra2020 do 20.septembra2025).

Člani pripadajo eni do treh skupin:

  1. (.ܱ辱Բ);
  2. (.ܱ辱Բ);
  3. (.ܱ辱Բ).

Člani morajo biti pri opravljanju svojih nalog vsplošnem interesu Unije popolnoma neodvisni (člen300(4) PDEU). Vsakič, ko se ob koncu mandata izprazni mesto člana ali nadomestnega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, je potreben ločen sklep Sveta onadomestitvi tega člana.

Organizacija in postopki

Evropski ekonomsko-socialni odbor ni institucija vsmislu člena13(1) PEU, Vendar člen13(4) določa, da odbor pomaga Parlamentu, Svetu in Komisiji ssvetovanjem.

  1. Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in predsedstvo za obdobje dveh let in pol,
  2. sprejme svoj poslovnik in
  3. se lahko sestane na lastno pobudo, ato običajno stori na poziv Sveta ali Komisije.
  4. Za pomoč pri pripravi mnenj ima naslednjih šest posebnih oddelkov za različna področja dejavnosti Unije in lahko ustanavlja pododbore za obravnavo posameznih vprašanj:

Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru pomaga generalni sekretariat, ki ga vodi generalni sekretar, ta pa poroča predsedniku. Generalni sekretariat članom odbora zagotavlja politično, komunikacijsko, organizacijsko, jezikovno in materialno podporo. Vgeneralnem sekretariatu je približno 700zaposlenih. Evropski ekonomsko-socialni odbor zaradi večje učinkovitosti deli storitve stalnega sekretariata vBruslju ssekretariatom Odbora regij (onjegovem sedežu glej Protokol št.6 odoločitvi sedežev institucij, priložen Lizbonski pogodbi). Poleg tega je predsedstvo Parlamenta vokviru proračunskega postopka za leto2014 zodborom sklenilo sporazum, da bi skupaj dosegli večjo učinkovitost na področju prevajanja. Ta sklep je bil vskladu sčlenom314(1) PDEU, ki določa, da: „[...] vse institucije [...] pripravijo načrt svojih odhodkov za naslednje proračunsko leto. Komisija združi te načrte vpredlogu proračuna.“ Odbor ima letni upravni proračun, ki spada voddelek VI proračuna EU kot „druga institucija“ in je leta2022 znašal 152,5milijonaEUR – 5,1% več kot proračun za leto2021.

EESO preko zapovrstnih sporazumov oupravnem sodelovanju tesno sodeluje zEvropskim odborom regij pri upravnih zadevah, znamenom učinkovitega upravljanja svojega dodeljenega deleža proračuna EU. Ti sporazumi predvidevajo upravno sodelovanje in omogočajo združevanje človeških in finančnih virov na področjih logistike (stavbe, varnost, tiskarnaitd.), informacijske tehnologije in prevajanja.

1.novembra2021 je začel veljati novi petletni sporazum osodelovanju med EESO in Evropskim odborom regij, ki temelji na skupnih službah. Stem sporazumom se dodatno razširja tudi obseg skupnih dejavnosti, saj se vskupne službe vključujeta tudi sprejem in razdeljevanje pošte. Skoraj polovica zaposlenih odbora EESO (vletu2023: 671zaposlenih) dela vskupnih službah.

Pristojnosti

Evropski ekonomsko-socialni odbor je bil ustanovljen zRimskima pogodbama iz leta1957, zato da bi koblikovanju skupnega trga pritegnili gospodarske in socialne interesne skupine in zagotovili institucionalne mehanizme za poročanje Komisiji in Svetu ministrov oevropskih vprašanjih. Enotni evropski akt (1986) in Maastrichtska pogodba (1992) sta razširila število področij, ki zahtevajo posvetovanje zodborom. Amsterdamska pogodba je dodatno razširila področja, ki se posredujejo odboru, in omogočila, da se Parlament znjim posvetuje. Odbor vpovprečju pripravi 170posvetovalnih dokumentov in mnenj na leto (od tega jih približno 15% izda na lastno pobudo), Mnenja se objavijo vUradnem listu. Odbor ima tudi svetovalno vlogo (člen300 PDEU). Njegova naloga je, da institucijam, ki so pristojne za sprejemanje odločitev Unije, posreduje mnenja predstavnikov gospodarskih in socialnih dejavnosti.

A. Mnenja, podana na zahtevo institucij Unije

1. Obvezno posvetovanje

Na nekaterih področjih Pogodba odelovanju Evropske unije določa, da se lahko odločitev sprejme le po tem, ko se Svet ali Komisija posvetujeta zEvropskim ekonomsko-socialnim odborom. Ta področjaso:

  1. kmetijska politika (člen43),
  2. prost pretok oseb in storitev (členi46, 50 in59),
  3. prometna politika (členi91, 95 in100),
  4. uskladitev posrednega obdavčevanja (člen113),
  5. približevanje zakonodaje za enotni trg (člena114 in115),
  6. politika zaposlovanja (členi148, 149 in153),
  7. socialna politika, izobraževanje, poklicno usposabljanje in mladina (členi156, 165 in166),
  8. javno zdravje (člen168),
  9. varstvo potrošnikov (člen169),
  10. vseevropska omrežja (člen172),
  11. industrijska politika (člen173),
  12. ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (člen175),
  13. raziskave in tehnološki razvoj ter vesolje (člena182 in188),
  14. okolje (člen192).

2. Prostovoljno posvetovanje

Parlament, Komisija in Svet se lahko kadar koli posvetujejo zodborom tudi odrugih zadevah, če presodijo, da je to potrebno. Kadar se te institucije posvetujejo zodborom (obvezno ali prostovoljno), lahko za oblikovanje mnenja določijo rok (najmanj en mesec). Če mnenje ni podano vroku, lahko Komisija ali Svet ukrepata naprej (člen304PDEU).

B. Mnenja, podana na lastno pobudo

Odbor lahko odloči, da poda mnenje, kadar oceni, da je to ustrezno.

Vloga Evropskega parlamenta

se želi okrepiti demokratično legitimnost EU. Evropski parlament in EESO sta zlasti sprejela dogovor glede več vprašanj:

  1. Evropski ekonomsko-socialni odbor bo na podlagi informacij in ustreznih materialov iz civilne družbe pripravil ocene učinka otem, kako deluje veljavna zakonodaja EU, in katere pomanjkljivosti je treba upoštevati pri pripravi in pregledu zakonodaje EU. Ocene učinka pošlje Parlamentu še pred začetkom postopka spreminjanja in dopolnjevanja.
  2. Na vseh sestankih ustreznih odborov Parlamenta bo po en sedež rezerviran za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Poročevalci odbora bodo povabljeni, da pomembna mnenja predstavijo na predstavitvah ustreznih parlamentarnih odborov.
  3. Predsednik konference predsednikov odborov, predsedniki odborov Parlamenta in predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora dvakrat letno razpravljajo osplošnem zakonodajnem sodelovanju in delovnem načrtu.

Alexandru-George Moș / Udo Bux / Mariusz Maciejewski