Upravljanje zunanjih meja
Politiko upravljanja meja Evropske unije je bilo treba prilagoditi velikim spremembam, kot so bili doslej najbolj množični prihodi beguncev in migrantov brez urejenega statusa, zlasti od sredine leta2015, ko se je pokazala vrsta pomanjkljivosti politike Unije na področju zunanjih meja in migracij. Zaradi izzivov vzvezi spovečanjem mešanih migracijskih tokov vUnijo, pandemije covida-19 ter večjih varnostnih pomislekov se je začelo novo obdobje dejavnosti na področju varovanja zunanjih meja Unije, kar je vplivalo tudi na njene notranje meje.
Pravna podlaga
Člen3(2) Pogodbe oEvropski uniji (PEU),
člena67 in77 Pogodbe odelovanje Evropske unije (PDEU).
Cilji
Enotno območje brez kontrol na notranjih mejah – schengensko območje – zahteva tudi skupno politiko upravljanja zunanjih meja. Člen3(2) PEU poziva kustreznim ukrepom glede kontrole na zunanjih mejah. Unija si zato prizadeva za sprejetje skupnih standardov za nadzor na svojih zunanjih mejah in za postopno vzpostavitev celovitega sistema za upravljanje teh meja.
ٴDzž쾱
Prvi korak kskupni politiki upravljanja zunanjih meja je bil storjen 14.junija1985, ko je pet od takrat desetih držav članic Evropske gospodarske skupnosti blizu luksemburškega obmejnega mesta Schengen podpisalo mednarodni sporazum, t.i.schengenski sporazum, ki je bil pet let zatem dopolnjen skonvencijo onjegovem izvajanju[1]. Schengensko območje, območje brez meja, ki je nastalo na podlagi schengenskega pravnega reda (kot skupaj imenujemo sporazume in predpise, ki urejajo to področje), trenutno vključuje 27evropskih držav[2].
A. Schengenski pravni red za zunanje meje
Današnji schengenski pravni red za zunanje meje temelji na prvotnem pravnem redu, vključenem vpravni red Evropske unije zAmsterdamsko pogodbo (1.1.3.). Določbe zajemajo široko paleto ukrepov, ki jih je mogoče razdeliti na pet področij:
1. Zakonik oschengenskih mejah
Zakonik oschengenskih mejah[3] je osrednji steber upravljanja zunanjih meja. Določa pravila glede prečkanja zunanjih meja in pogoje, ki urejajo začasno ponovno uvedbo kontrol na notranjih mejah. Države članice so dolžne vustreznih podatkovnih zbirkah sistematično preverjati podatke ovseh osebah, tudi tistih, ki imajo vskladu zzakonodajo Unije pri prehodu zunanjih meja pravico do prostega gibanja, torej državljani Unije in njihovi družinski člani, ki to niso. Med temi podatkovnimi zbirkami sta tudi schengenski informacijski sistem (SIS) in Interpolova podatkovna zbirka oukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih. Te obveznosti veljajo za vse zunanje meje, torej zračne, morske in kopenske, tako za vstop kot za izstop. Schengenski ocenjevalni mehanizem, Uredba Sveta (EU) št.1053/2013[4], je začel veljati novembra2014, znjim pa je bil vzpostavljen petletni večletni ocenjevalni program za obdobje do 31.decembra2019. Namen tega mehanizma je bil preučiti vse dele schengenskega pravnega reda, vključno spregledom in oceno načina, na katerega države članice izvajajo nadzor na zunanjih mejah ter vse ustrezne zakone in operacije. Mehanizem namenja posebno pozornost spoštovanju temeljnih pravic. Ocene lahko zajemajo tudi povezane ukrepe vzvezi zzunanjimi mejami, vizumsko politiko, policijskim in pravosodnim sodelovanjem (vkazenskih zadevah), schengenskim informacijskim sistemom (SIS) in varstvom podatkov.
2. Schengenski informacijski sistem (SIS)
SIS je sistem za izmenjavo informacij in podatkovna zbirka, ki pomaga zagotavljati mednarodno varnost na schengenskem območju, kjer ni kontrol na notranjih mejah. Gre za najbolj razširjen in učinkovit informacijski sistem Evropske unije na področja svobode, varnosti in pravice (4.2.1.). Organi po vsej Uniji vsistem vnašajo ali vnjem pregledujejo obvestila vzvezi ziskanimi ali pogrešanimi osebami in predmeti. Sistem vsebuje več kot 80milijonov obvestil, vletu2017 pa so organi opravili več kot 5milijard poizvedb. Vobvestilih iz tujine, to so obvestila, ki jih izdajo druge države, so našli več kot 240.000zadetkov. Nedavno je bil SIS okrepljen sposodobljenimi pravili, ki odpravljajo morebitne vrzeli vsistemu in uvajajo več bistvenih sprememb glede vrst obvestil, ki se vnašajo vsistem.
Po zadnji reformi iz leta2018 področje uporabe sistema zdaj opredeljujejo trije pravni instrumenti vobliki treh ločenih uredb, ki nadomeščajo SISII, in sicer:
- policijsko in pravosodno sodelovanje vkazenskih zadevah[5];
- mejne kontrole[6];
- vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav[7].
Te tri uredbe uvajajo kategorije obvestil vsistemu, kot so obvestila oneznanih osumljenih ali iskanih osebah, preventivna obvestila za otroke, pri katerih obstaja tveganje ugrabitve sstrani enega od staršev, obvestila za namene vračanja in obvestila vzvezi zodločbami ovrnitvi, ki se izdajo nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav.
3. Sklad za notranjo varnost: meje in vizumi
Zunanje meje imajo le nekatere države članice Unije, čezmejni prometni tokovi pa nanje ne vplivajo enako. Zato Unija namenja sredstva za izravnavo nekaterih stroškov, ki jih imajo države članice zzunanjo mejo Unije. Za sedemletno obdobje finančnega načrtovanja 2014–2020 je bilo za mehanizem za porazdelitev bremena skupaj namenjenih 3,8milijardeEUR. Glavni cilj tega sklada je prispevati kzagotavljanju visoke ravni varnosti vUniji in hkrati omogočati zakonita potovanja. Upravičenci programov, ki se izvajajo vokviru tega sklada, so lahko državni in zvezni organi, lokalni javni organi, nevladne organizacije, humanitarne organizacije, podjetja zasebnega in javnega prava ter izobraževalne in raziskovalne ustanove.
4. Sistem vstopa/izstopa (SVI)
Sistem vstopa/izstopa (SVI)[8] je informacijski sistem, ki pospešuje in krepi mejne kontrole za državljane tretjih držav, ki potujejo vUnijo. Ta sistem je nadomestil ročno žigosanje potnih listov na mejnih prehodih zelektronsko registracijo vpodatkovno zbirko.
Glavni cilji sistema vstopa/izstopa (SVI) so:
- krajši čakalni čas pri mejnih kontrolah in izboljšanje kakovosti teh kontrol, saj bo sistem samodejno izračunal obdobje dovoljenega bivanja posameznih potnikov;
- sistematično in zanesljivo odkrivanje oseb, ki prekoračijo obdobje dovoljenega bivanja;
- okrepitev notranje varnosti in pomoč vboju proti terorizmu, saj bodo imeli organi kazenskega pregona dostop do evidenc opotovalni zgodovini.
Dostop do sistema SVI se odobri nacionalnim organom kazenskega pregona in Europolu, ne pa tudi azilnim organom. Prenos podatkov za namene kazenskega pregona ali za namene vračanja vtretje države in države članice Unije, ki ne sodelujejo vsistemu SVI, je mogoč pod določenimi pogoji. Vtem sistemu se bodo pri prehodu zunanjih schengenskih meja registrirali podatki opotnikih, kot so ime, vrsta potne listine, prstni odtisi, vizualna podoba ter datum in kraj vstopa in izstopa. Uporabljal se bo za vse državljane držav, ki niso članice Unije, in sicer tako za tiste, ki potrebujejo vizum, kot za tiste, ki so oproščeni vizumske obveznosti. Uporabljali ga bodo tudi konzularni in mejni organi.
5. Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)
Evropska mejna in obalna straža združuje Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) in nacionalne organe[9].
Evropska mejna in obalna straža je začela delovati oktobra2016. Ta je zadolžena, da spremlja zunanje meje Unije in zdržavami članicami sodeluje pri prepoznavanju in obravnavanju morebitnih varnostnih groženj za te meje. Parlament je pred letom2015 večkrat pozval, naj se agenciji Frontex dodeli vidnejša vloga, da bi se povečala njena zmožnost učinkovitejšega odziva na spreminjajoče se migracijske tokove. V[10] je na primer izrazil mnenje, da bi morale schengenske meje varovati evropske mejne straže. Evropski svet je vsklepih oktobra2015 izrazil tudi podporo postopni uvedbi integriranega sistema upravljanja zunanjih meja. Parlament je vztrajal, da se morajo nove pristojnosti posredovanja agencije aktivirati zodločitvijo držav članic vSvetu in ne zodločitvijo Komisije, kot je bilo prvotno predlagano. Uredba razširja področje dejavnosti Evropske mejne in obalne straže/agencije Frontex na zagotavljanje okrepljene podpore državam članicam na področjih upravljanja migracij, boja proti čezmejnemu kriminalu ter operacij iskanja in reševanja. Agenciji Frontex ima večjo vlogo pri vračanju migrantov vnjihove države izvora, saj deluje vskladu ssklepom nacionalnih organov. Svet lahko na podlagi predloga Komisije agencijo zaprosi, da posreduje in pomaga državam članicam vizrednih okoliščinah. To velja vprimeru,ko:
- država članica (vdoločenem roku) ne ravna vskladu zzavezujočo odločitvijo upravnega odbora agencije, da odpravi pomanjkljivosti pri svojem upravljanju meja, ter
- obstaja specifičen in nesorazmeren pritisk na zunanjo mejo, ki ogroža delovanje schengenskega območja. Če država članica nasprotuje odločitvi Sveta ozagotavljanju pomoči, lahko druge države članice Unije začasno ponovno uvedejo kontrole na notranjih mejah.
Agencija je novembra2019 dobila nov mandat ter lastna sredstva in pooblastila za varovanje zunanjih meja, vračanje in sodelovanje zdržavami, ki niso članice Unije pa je postalo učinkovitejše. Najpomembnejši element te okrepljene agencije bo stalna enota 10.000mejnih policistov zizvršilnimi pooblastili, ki bodo vedno lahko podprli države članice. Imela bo tudi trdnejši mandat za vračanje migrantov ter bo tesneje sodelovala zdržavami, ki niso članice Unije, tudi stistimi, ki niso njene neposredne sosede. Stalna enota Evropske mejne in obalne straže je postala popolnoma operativna leta2021, polno število 10.000mejnih policistov pa bo dosegla do leta2024.
B. Razvoj dogodkov na področju upravljanja zunanjih meja Unije
Zaradi številnih smrtnih žrtev vSredozemlju vzadnjih nekaj letih in velikega pritoka beguncev in migrantov od septembra2015 se spremembe uvajajo hitreje.
Pred begunsko krize so se le tri države odločile za gradnjo ograj na zunanjih mejah, da bi migrantom in beguncem preprečile vstop na svoje ozemlje, in sicer Španija (gradnja se je zaključila leta2005 in nadaljevala leta2009), Grčija (zaključeno leta2012) in Bolgarija (vodziv na Grčijo, zaključeno leta2014). Vnasprotju sčlenom14(2) zakonika oschengenskih mejah, ki določa, da se vstop lahko zavrne le zutemeljeno odločitvijo, ki določa natančne razloge za zavrnitev, je vse več držav članic postopoma začelo graditi mejne zidove ali ograje, da bi migrantom in prosilcem za azil brez razlikovanja preprečile dostop do svojih ozemelj. Čeprav ni izrecnih pravil Unije ogradnji ograj na zunanjih schengenskih mejah in pri tem niso bila upoštevana pravila oazilu, so države članice zgradile tudi ograje na mejah stretjimi državami (predvsem Belorusijo, Marokom in Rusijo), vključno spredpristopnimi državami kandidatkami (Republiko Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo). Ograje so bile zgrajene celo znotraj schengenskega območja, na primer med Avstrijo in Slovenijo, medtem ko so španske prakse vMelilli prišle pod drobnogled Evropskega sodišča za človekove pravice vStrasbourgu. Organizacije za človekove pravice grozodejstva, storjena na območjih, kjer so postavljene ograje[11].
Vokviru projekta Mednarodne organizacije za migracije opogrešanih migrantih je bilo , da je od leta2014 med migracijskimi potovanji vEvropo umrlo in izginilo več kot 29.000ljudi.
1. Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)
Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) je bil vzpostavljen septembra2018.
Namen tega centraliziranega informacijskega sistema je zbiranje informacij održavljanih tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma za vstop vschengensko območje, in prepoznavanje morebitnih varnostnih tveganj ali tveganj nedovoljenih migracij. Podatkovna zbirka bo izvajala predhodno preverjanje opotnikih, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, in jim odrekla dovoljenje za potovanje, če se bo zanje domnevalo, da predstavljajo tveganje. Podatkovna zbirka bo podobna sistemom, ki že obstajajo, med drugim vZDA (ESTA), Kanadi in Avstraliji.
Prednosti sistema ETIAS so zmanjšanje zamud na mejah, večja notranja varnost, boljše preprečevanje nezakonitega priseljevanja in manjše tveganje za javno zdravje. Četudi bo sistem opravljal predhodna preverjanja, bo končno odločitev oodobritvi ali zavrnitvi vstopa, tudi vprimerih, ko ima oseba veljavno dovoljenje za potovanje, sprejela nacionalna mejna policija, ki opravlja kontrolo na meji, vskladu zzakonikom oschengenskih mejah. Glavne tri funkcije sistema ETIASso:
- preverjanje informacij, ki jih pred potovanjem vUnijo prek spleta posredujejo državljani tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma;
- obdelava prošenj spreverjanjem glede na informacije iz drugih sistemov (kot so SIS, VIS, podatkovna zbirka Europola, podatkovna zbirka Interpola, sistem vstopa/izstopa in Eurodac, evropska zbirka azilnih daktiloskopskih podatkov, ki omogoča primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil);
- izdajanje dovoljenj za potovanje vprimerih, ko ni zadetkov oziroma elementov, zaradi katerih bi bila potrebna dodatna analiza.
Dovoljenje za potovanje bi moralo biti izdano vnekaj minutah. Svet je junija2017 sklenil, da bo predlog razdelil na dva ločena pravna akta[12], ker (schengenska) pravna podlaga predloga ne more služiti kot pravna podlaga za spremembe uredbe oEuropolu. Sistem ETIAS razvija agencija eu-LISA, delovati pa bo začel leta2025.
2. Agencija eu-LISA
je bila ustanovljena leta2011 in je odgovorna za operativno upravljanje treh centraliziranih informacijskih sistemov Evropske unije, in sicer SIS, VIS in Eurodac[13]. Njena vloga je uveljaviti novo informacijsko tehnologijo na področju pravosodja in notranjih zadev. Mandat te agencije je bil ponovno pregledan novembra2019, nadalje pa se je razvila zmožnost agencije za prispevanje kupravljanju meja, sodelovanju pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kazenskih zadev in kupravljanju migracij vUnijo.
3. Interoperabilnost informacijskih sistemov Evropske unije na področju meja
Unija razvija obsežne centralizirane sisteme IT (SIS, VIS, Eurodac, sistem vstopa/izstopa (SVI) in ETIAS) za zbiranje, obdelavo in izmenjavo informacij, ki so bistvene za varnostno sodelovanje, pa tudi za upravljanje zunanjih meja in migracij. Od leta2019 so ti informacijski sistemi interoperabilni na ravni Unije, torej omogočajo izmenjavo in delitev informacij, da bi organi imeli vse potrebne informacije, kadar in kjer jih potrebujejo. Interoperabilnost pomeni zmožnost sistemov IT, da izmenjujejo podatke in znanje ter tako preprečujejo vrzeli vinformiranosti, do katerih bi lahko prišlo zaradi kompleksnosti in razdrobljenosti teh sistemov[14].
Veljavni uredbi omogočata medsebojno dopolnjevanje sistemov, lajšata pravilno identifikacijo posameznikov in prispevata kboju proti identitetnim prevaram. Ne spreminjata pravic do dostopa, ki so bile opredeljene vpravni podlagi vsakega od evropskih informacijskih sistemov, določatapa:
- evropski iskalni portal, ki pristojnim organom omogoča sočasno iskanje po več informacijskih sistemih na podlagi biografskih in biometričnih podatkov;
- skupno storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, ki omogoča iskanje in primerjavo biometričnih podatkov (prstnih odtisov in podob obraza) iz različnih sistemov;
- skupno odložišče podatkov oidentiteti, ki vsebuje biografske in biometrične podatke državljanov tretjih držav, ki so zdaj shranjeni vrazličnih informacijskih sistemih Evropske unije;
- detektor več identitet, ki preverja, ali biografski podatki oidentiteti, pridobljeni med iskanjem, obstajajo vdrugih sistemih, da omogoči odkrivanje več identitet, povezanih zistim nizom biometričnih podatkov.
4. Pandemija covida-19 vletu2020
Omejitve gibanja oseb tako znotraj Unije kot na mednarodni ravni so bile od začetka marca2020 eden najvidnejših političnih odzivov na pandemijo covida-19. Več držav članic Unije je ustavilo mednarodni potniški promet. Sledile so dodatne omejitve mednarodnih potovanj, ki so vključevale delno zaprtje zunanjih meja Unije in omejitev vstopa vanjo iz tretjih držav[15] ter omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije[16]. To je bilo vštevilnih primerih samovoljno, neučinkovito in diskriminatorno ter je bilo vnasprotju zzakonodajo ozasebnosti in azilu, kot je razvidno iz šٳܻ徱, ki jih je naročil Evropski parlament[17].
5. Kriza vUkrajini
Po ruski invaziji na Ukrajino februarja2022 je bilo več kot 6milijonov ljudi prisiljenih poiskati zatočišče, večinoma vsosednjih državah[18]. Evropska unija se je odločila, da osebam, ki prihajajo iz Ukrajine[19], odobri začasno zaščito na ravni Unije. [20] državam članicam Unije omogoča, da hitro ukrepajo in ljudem, ki potrebujejo takojšnjo zaščito, zagotovijo zaščito in pravice.
Vloga Evropskega parlamenta
Vpreteklosti so bili odzivi Parlamenta na razvoj politike upravljanja zunanjih meja mešani. Podprl je nadgrajeno organizacijsko vlogo evropske mejne in obalne straže/agencije Frontex in drugih agencij Unije, ki jih zadeva to področje, ter večkrat pozval knadaljnji krepitvi njihove vloge, saj se Unija spopada zmigracijsko krizo vSredozemlju. Čeprav Parlament razvoj evropske mejne in obalne straže vglavnem odobrava, je glede koncepta „pametnih meja“ previdnejši. Po predlogu Komisije leta2013 je izrazil pomisleke oobsežnih tehnoloških zmogljivostih in množični obdelavi osebnih podatkov, predlaganih vzvezi zzunanjimi mejami. Poleg tega ima Parlament številne pomisleke zaradi pričakovanih stroškov tehnologije za izvajanje pametnih meja, ki jih spremljajo dvomi glede njenih koristi. V je zato poudaril, „da bi bilo treba natančno analizirati morebitni razvoj novih sistemov IT na področju preseljevanja in upravljanja meja, kot je na primer pobuda Pametne meje, zlasti glede na načela potrebe in sorazmernosti“. Temu je septembra2015 sledilo vprašanje za ustni odgovor za Komisijo in Svet, vkaterem sta bila vprašana, kaj menita odostopu do sistema za namene kazenskega pregona in opomenu sodbe Sodišča Evropske unije iz aprila2014 odirektivi ohrambi podatkov (4.2.8.). Parlament je vresoluciji oletnem poročilu odelovanju schengenskega območja[21] pozval države članice, tudi tiste, ki nimajo zunanjih kopenskih meja, naj si prizadevajo za visoko raven nadzora na svojih zunanjih mejah, dodelijo zadostne kadrovske in strokovne vire ter opremo ter vzpostavijo potrebne strukture poveljevanja in nadzora, da bo prečkanje meje varno, urejeno in neovirano.
Parlament je tudi vztrajal, da je treba pri ukrepanju na tem področju ustrezno upoštevati pravni red Unije omejah in azilu ter Listino Evropske unije otemeljnih pravicah. Zato že nekaj časa poziva kzanesljivim in pravičnim postopkom in celovitemu pristopu do migracij na ravni Unije[22]. Dejavno sodeluje pri spremljanju uporabe in skladnosti sschengenskim pravnim redom. Delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo pri Odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve se povezuje zEvropsko komisijo in Svetom vustreznih fazah postopka ocenjevanja in spremljanja, kot so končno ocenjevalno ǰč, sprejeta priporočila in akcijski načrt.
Kar zadeva pandemijo covida-19, je Parlament ostanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19, vkateri je obžaloval, da se ga ni ustrezno obveščalo. Opozoril je, da morajo biti vse začasne omejitve potovanj za vsa nenujna potovanja iz tretjih držav na schengensko območje in vse odločitve ozavrnitvi vstopa na zunanjih mejah skladne zdoločbami zakonika oschengenskih mejah[23]. Všٳܻ徱i, ki jo je naročil Parlament, je bilo poudarjeno, da so se omejitve, uvedene kot odziv na pandemijo, zelo hitro spreminjale, kar je povzročilo globoko pravno negotovost za posameznike in je imelo negativne posledice za pravice in svoboščine Unije[24]. Druga nedavna šٳܻ徱a kaže, da države članice obsežno uporabljajo biometrične tehnologije umetne inteligence za namene obsežnega nadzora migrantov[25].
Parlament je v pozdravil uporabo direktive ozačasni zaščiti prvič od začetka njene veljavnosti leta2001[26]. Poslanci so 9.marca2022 pozvali Unijo, naj uvede ustrezen migracijski sistem za delitev odgovornosti za begunce. Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je 4.aprila2023 sprejel ǰč opredlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta oravnanju vkriznih razmerah na področju migracij in azila, 14.aprila2023 pa ǰč opredlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ouvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter ǰč opredlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta oupravljanju azila in migracij.
Parlament je 10.aprila2024 razpravljal odesetih zakonodajnih besedilih za reformo evropske migracijske in azilne politike in jih tudi sprejel. Parlament je 24.aprila2024 sprejel stališče ospremembi zakonika oschengenskih mejah, da bi okrepil odpornost schengenskega območja na resne grožnje in prilagodil schengenska pravila spreminjajočim se izzivom.
Za več informacij obiščite domačo stran Evropskega parlamenta oschengenskem območju.
Pablo Abril Marti / Mariusz Maciejewski