合法博彩网站

Politiko upravljanja meja Evropske unije je bilo treba prilagoditi velikim spremembam, kot so bili doslej najbolj mno啪i膷ni prihodi beguncev in migrantov brez urejenega statusa, zlasti od sredine leta听2015, ko se je pokazala vrsta pomanjkljivosti politike Unije na podro膷ju zunanjih meja in migracij. Zaradi izzivov v听zvezi s听pove膷anjem me拧anih migracijskih tokov v听Unijo, pandemije covida-19 ter ve膷jih varnostnih pomislekov se je za膷elo novo obdobje dejavnosti na podro膷ju varovanja zunanjih meja Unije, kar je vplivalo tudi na njene notranje meje.

Pravna podlaga

膶len听3(2) Pogodbe o听Evropski uniji (PEU),

膷lena听67 in听77 Pogodbe o听delovanje Evropske unije (PDEU).

Cilji

Enotno obmo膷je brez kontrol na notranjih mejah 鈥� schengensko obmo膷je 鈥� zahteva tudi skupno politiko upravljanja zunanjih meja. 膶len听3(2) PEU poziva k听ustreznim ukrepom glede kontrole na zunanjih mejah. Unija si zato prizadeva za sprejetje skupnih standardov za nadzor na svojih zunanjih mejah in za postopno vzpostavitev celovitega sistema za upravljanje teh meja.

顿辞蝉别啪办颈

Prvi korak k听skupni politiki upravljanja zunanjih meja je bil storjen 14.听junija听1985, ko je pet od takrat desetih dr啪av 膷lanic Evropske gospodarske skupnosti blizu luksembur拧kega obmejnega mesta Schengen podpisalo mednarodni sporazum, t.听i.听schengenski sporazum, ki je bil pet let zatem dopolnjen s听konvencijo o听njegovem izvajanju[1]. Schengensko obmo膷je, obmo膷je brez meja, ki je nastalo na podlagi schengenskega pravnega reda (kot skupaj imenujemo sporazume in predpise, ki urejajo to podro膷je), trenutno vklju膷uje 27听evropskih dr啪av[2].

A. Schengenski pravni red za zunanje meje

Dana拧nji schengenski pravni red za zunanje meje temelji na prvotnem pravnem redu, vklju膷enem v听pravni red Evropske unije z听Amsterdamsko pogodbo (1.1.3.). Dolo膷be zajemajo 拧iroko paleto ukrepov, ki jih je mogo膷e razdeliti na pet podro膷ij:

1. Zakonik o听schengenskih mejah

Zakonik o听schengenskih mejah[3] je osrednji steber upravljanja zunanjih meja. Dolo膷a pravila glede pre膷kanja zunanjih meja in pogoje, ki urejajo za膷asno ponovno uvedbo kontrol na notranjih mejah. Dr啪ave 膷lanice so dol啪ne v听ustreznih podatkovnih zbirkah sistemati膷no preverjati podatke o听vseh osebah, tudi tistih, ki imajo v听skladu z听zakonodajo Unije pri prehodu zunanjih meja pravico do prostega gibanja, torej dr啪avljani Unije in njihovi dru啪inski 膷lani, ki to niso. Med temi podatkovnimi zbirkami sta tudi schengenski informacijski sistem (SIS) in Interpolova podatkovna zbirka o听ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih. Te obveznosti veljajo za vse zunanje meje, torej zra膷ne, morske in kopenske, tako za vstop kot za izstop. Schengenski ocenjevalni mehanizem, Uredba Sveta (EU) 拧t.听1053/2013[4], je za膷el veljati novembra听2014, z听njim pa je bil vzpostavljen petletni ve膷letni ocenjevalni program za obdobje do 31.听decembra听2019. Namen tega mehanizma je bil preu膷iti vse dele schengenskega pravnega reda, vklju膷no s听pregledom in oceno na膷ina, na katerega dr啪ave 膷lanice izvajajo nadzor na zunanjih mejah ter vse ustrezne zakone in operacije. Mehanizem namenja posebno pozornost spo拧tovanju temeljnih pravic. Ocene lahko zajemajo tudi povezane ukrepe v听zvezi z听zunanjimi mejami, vizumsko politiko, policijskim in pravosodnim sodelovanjem (v听kazenskih zadevah), schengenskim informacijskim sistemom (SIS) in varstvom podatkov.

2. Schengenski informacijski sistem (SIS)

SIS je sistem za izmenjavo informacij in podatkovna zbirka, ki pomaga zagotavljati mednarodno varnost na schengenskem obmo膷ju, kjer ni kontrol na notranjih mejah. Gre za najbolj raz拧irjen in u膷inkovit informacijski sistem Evropske unije na podro膷ja svobode, varnosti in pravice (4.2.1.). Organi po vsej Uniji v听sistem vna拧ajo ali v听njem pregledujejo obvestila v听zvezi z听iskanimi ali pogre拧animi osebami in predmeti. Sistem vsebuje ve膷 kot 80听milijonov obvestil, v听letu听2017 pa so organi opravili ve膷 kot 5听milijard poizvedb. V听obvestilih iz tujine, to so obvestila, ki jih izdajo druge dr啪ave, so na拧li ve膷 kot 240.000听zadetkov. Nedavno je bil SIS okrepljen s听posodobljenimi pravili, ki odpravljajo morebitne vrzeli v听sistemu in uvajajo ve膷 bistvenih sprememb glede vrst obvestil, ki se vna拧ajo v听sistem.

Po zadnji reformi iz leta听2018 podro膷je uporabe sistema zdaj opredeljujejo trije pravni instrumenti v听obliki treh lo膷enih uredb, ki nadome拧膷ajo SIS听II, in sicer:

• policijsko in pravosodno sodelovanje v听kazenskih zadevah[5];
• mejne kontrole[6];
• vra膷anje nezakonito prebivajo膷ih dr啪avljanov tretjih dr啪av[7].

Te tri uredbe uvajajo kategorije obvestil v听sistemu, kot so obvestila o听neznanih osumljenih ali iskanih osebah, preventivna obvestila za otroke, pri katerih obstaja tveganje ugrabitve s听strani enega od star拧ev, obvestila za namene vra膷anja in obvestila v听zvezi z听odlo膷bami o听vrnitvi, ki se izdajo nezakonito prebivajo膷im dr啪avljanom tretjih dr啪av.

3. Sklad za notranjo varnost: meje in vizumi

Zunanje meje imajo le nekatere dr啪ave 膷lanice Unije, 膷ezmejni prometni tokovi pa nanje ne vplivajo enako. Zato Unija namenja sredstva za izravnavo nekaterih stro拧kov, ki jih imajo dr啪ave 膷lanice z听zunanjo mejo Unije. Za sedemletno obdobje finan膷nega na膷rtovanja 2014鈥�2020 je bilo za mehanizem za porazdelitev bremena skupaj namenjenih 3,8听milijarde听EUR. Glavni cilj tega sklada je prispevati k听zagotavljanju visoke ravni varnosti v听Uniji in hkrati omogo膷ati zakonita potovanja. Upravi膷enci programov, ki se izvajajo v听okviru tega sklada, so lahko dr啪avni in zvezni organi, lokalni javni organi, nevladne organizacije, humanitarne organizacije, podjetja zasebnega in javnega prava ter izobra啪evalne in raziskovalne ustanove.

4. Sistem vstopa/izstopa (SVI)

Sistem vstopa/izstopa (SVI)[8] je informacijski sistem, ki pospe拧uje in krepi mejne kontrole za dr啪avljane tretjih dr啪av, ki potujejo v听Unijo. Ta sistem je nadomestil ro膷no 啪igosanje potnih listov na mejnih prehodih z听elektronsko registracijo v听podatkovno zbirko.

Glavni cilji sistema vstopa/izstopa (SVI) so:

• kraj拧i 膷akalni 膷as pri mejnih kontrolah in izbolj拧anje kakovosti teh kontrol, saj bo sistem samodejno izra膷unal obdobje dovoljenega bivanja posameznih potnikov;
• sistemati膷no in zanesljivo odkrivanje oseb, ki prekora膷ijo obdobje dovoljenega bivanja;
• okrepitev notranje varnosti in pomo膷 v听boju proti terorizmu, saj bodo imeli organi kazenskega pregona dostop do evidenc o听potovalni zgodovini.

Dostop do sistema SVI se odobri nacionalnim organom kazenskega pregona in Europolu, ne pa tudi azilnim organom. Prenos podatkov za namene kazenskega pregona ali za namene vra膷anja v听tretje dr啪ave in dr啪ave 膷lanice Unije, ki ne sodelujejo v听sistemu SVI, je mogo膷 pod dolo膷enimi pogoji. V听tem sistemu se bodo pri prehodu zunanjih schengenskih meja registrirali podatki o听potnikih, kot so ime, vrsta potne listine, prstni odtisi, vizualna podoba ter datum in kraj vstopa in izstopa. Uporabljal se bo za vse dr啪avljane dr啪av, ki niso 膷lanice Unije, in sicer tako za tiste, ki potrebujejo vizum, kot za tiste, ki so opro拧膷eni vizumske obveznosti. Uporabljali ga bodo tudi konzularni in mejni organi.

5. Evropska agencija za mejno in obalno stra啪o (Frontex)

Evropska mejna in obalna stra啪a zdru啪uje Evropsko agencijo za mejno in obalno stra啪o (Frontex) in nacionalne organe[9].

Evropska mejna in obalna stra啪a je za膷ela delovati oktobra听2016. Ta je zadol啪ena, da spremlja zunanje meje Unije in z听dr啪avami 膷lanicami sodeluje pri prepoznavanju in obravnavanju morebitnih varnostnih gro啪enj za te meje. Parlament je pred letom听2015 ve膷krat pozval, naj se agenciji Frontex dodeli vidnej拧a vloga, da bi se pove膷ala njena zmo啪nost u膷inkovitej拧ega odziva na spreminjajo膷e se migracijske tokove. V听[10] je na primer izrazil mnenje, da bi morale schengenske meje varovati evropske mejne stra啪e. Evropski svet je v听sklepih oktobra听2015 izrazil tudi podporo postopni uvedbi integriranega sistema upravljanja zunanjih meja. Parlament je vztrajal, da se morajo nove pristojnosti posredovanja agencije aktivirati z听odlo膷itvijo dr啪av 膷lanic v听Svetu in ne z听odlo膷itvijo Komisije, kot je bilo prvotno predlagano. Uredba raz拧irja podro膷je dejavnosti Evropske mejne in obalne stra啪e/agencije Frontex na zagotavljanje okrepljene podpore dr啪avam 膷lanicam na podro膷jih upravljanja migracij, boja proti 膷ezmejnemu kriminalu ter operacij iskanja in re拧evanja. Agenciji Frontex ima ve膷jo vlogo pri vra膷anju migrantov v听njihove dr啪ave izvora, saj deluje v听skladu s听sklepom nacionalnih organov. Svet lahko na podlagi predloga Komisije agencijo zaprosi, da posreduje in pomaga dr啪avam 膷lanicam v听izrednih okoli拧膷inah. To velja v听primeru,听ko:

• dr啪ava 膷lanica (v听dolo膷enem roku) ne ravna v听skladu z听zavezujo膷o odlo膷itvijo upravnega odbora agencije, da odpravi pomanjkljivosti pri svojem upravljanju meja, ter
• obstaja specifi膷en in nesorazmeren pritisk na zunanjo mejo, ki ogro啪a delovanje schengenskega obmo膷ja. 膶e dr啪ava 膷lanica nasprotuje odlo膷itvi Sveta o听zagotavljanju pomo膷i, lahko druge dr啪ave 膷lanice Unije za膷asno ponovno uvedejo kontrole na notranjih mejah.

Agencija je novembra听2019 dobila nov mandat ter lastna sredstva in pooblastila za varovanje zunanjih meja, vra膷anje in sodelovanje z听dr啪avami, ki niso 膷lanice Unije pa je postalo u膷inkovitej拧e. Najpomembnej拧i element te okrepljene agencije bo stalna enota 10.000听mejnih policistov z听izvr拧ilnimi pooblastili, ki bodo vedno lahko podprli dr啪ave 膷lanice. Imela bo tudi trdnej拧i mandat za vra膷anje migrantov ter bo tesneje sodelovala z听dr啪avami, ki niso 膷lanice Unije, tudi s听tistimi, ki niso njene neposredne sosede. Stalna enota Evropske mejne in obalne stra啪e je postala popolnoma operativna leta听2021, polno 拧tevilo 10.000听mejnih policistov pa bo dosegla do leta听2024.

B. Razvoj dogodkov na podro膷ju upravljanja zunanjih meja Unije

Zaradi 拧tevilnih smrtnih 啪rtev v听Sredozemlju v听zadnjih nekaj letih in velikega pritoka beguncev in migrantov od septembra听2015 se spremembe uvajajo hitreje.

Pred begunsko krize so se le tri dr啪ave odlo膷ile za gradnjo ograj na zunanjih mejah, da bi migrantom in beguncem prepre膷ile vstop na svoje ozemlje, in sicer 艩panija (gradnja se je zaklju膷ila leta听2005 in nadaljevala leta听2009), Gr膷ija (zaklju膷eno leta听2012) in Bolgarija (v听odziv na Gr膷ijo, zaklju膷eno leta听2014). V听nasprotju s听膷lenom听14(2) zakonika o听schengenskih mejah, ki dolo膷a, da se vstop lahko zavrne le z听utemeljeno odlo膷itvijo, ki dolo膷a natan膷ne razloge za zavrnitev, je vse ve膷 dr啪av 膷lanic postopoma za膷elo graditi mejne zidove ali ograje, da bi migrantom in prosilcem za azil brez razlikovanja prepre膷ile dostop do svojih ozemelj. 膶eprav ni izrecnih pravil Unije o听gradnji ograj na zunanjih schengenskih mejah in pri tem niso bila upo拧tevana pravila o听azilu, so dr啪ave 膷lanice zgradile tudi ograje na mejah s听tretjimi dr啪avami (predvsem Belorusijo, Marokom in Rusijo), vklju膷no s听predpristopnimi dr啪avami kandidatkami (Republiko Severno Makedonijo, Srbijo in Tur膷ijo). Ograje so bile zgrajene celo znotraj schengenskega obmo膷ja, na primer med Avstrijo in Slovenijo, medtem ko so 拧panske prakse v听Melilli pri拧le pod drobnogled Evropskega sodi拧膷a za 膷lovekove pravice v听Strasbourgu. Organizacije za 膷lovekove pravice grozodejstva, storjena na obmo膷jih, kjer so postavljene ograje[11].

V听okviru projekta Mednarodne organizacije za migracije o听pogre拧anih migrantih je bilo , da je od leta听2014 med migracijskimi potovanji v听Evropo umrlo in izginilo ve膷 kot 29.000听ljudi.

1. Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)

Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) je bil vzpostavljen septembra听2018.

Namen tega centraliziranega informacijskega sistema je zbiranje informacij o听dr啪avljanih tretjih dr啪av, ki ne potrebujejo vizuma za vstop v听schengensko obmo膷je, in prepoznavanje morebitnih varnostnih tveganj ali tveganj nedovoljenih migracij. Podatkovna zbirka bo izvajala predhodno preverjanje o听potnikih, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, in jim odrekla dovoljenje za potovanje, 膷e se bo zanje domnevalo, da predstavljajo tveganje. Podatkovna zbirka bo podobna sistemom, ki 啪e obstajajo, med drugim v听ZDA (ESTA), Kanadi in Avstraliji.

Prednosti sistema ETIAS so zmanj拧anje zamud na mejah, ve膷ja notranja varnost, bolj拧e prepre膷evanje nezakonitega priseljevanja in manj拧e tveganje za javno zdravje. 膶etudi bo sistem opravljal predhodna preverjanja, bo kon膷no odlo膷itev o听odobritvi ali zavrnitvi vstopa, tudi v听primerih, ko ima oseba veljavno dovoljenje za potovanje, sprejela nacionalna mejna policija, ki opravlja kontrolo na meji, v听skladu z听zakonikom o听schengenskih mejah. Glavne tri funkcije sistema ETIAS听so:

• preverjanje informacij, ki jih pred potovanjem v听Unijo prek spleta posredujejo dr啪avljani tretjih dr啪av, ki ne potrebujejo vizuma;
• obdelava pro拧enj s听preverjanjem glede na informacije iz drugih sistemov (kot so SIS, VIS, podatkovna zbirka Europola, podatkovna zbirka Interpola, sistem vstopa/izstopa in Eurodac, evropska zbirka azilnih daktiloskopskih podatkov, ki omogo膷a primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil);
• izdajanje dovoljenj za potovanje v听primerih, ko ni zadetkov oziroma elementov, zaradi katerih bi bila potrebna dodatna analiza.

Dovoljenje za potovanje bi moralo biti izdano v听nekaj minutah. Svet je junija听2017 sklenil, da bo predlog razdelil na dva lo膷ena pravna akta[12], ker (schengenska) pravna podlaga predloga ne more slu啪iti kot pravna podlaga za spremembe uredbe o听Europolu. Sistem ETIAS razvija agencija eu-LISA, delovati pa bo za膷el leta听2025.

2. Agencija eu-LISA

je bila ustanovljena leta听2011 in je odgovorna za operativno upravljanje treh centraliziranih informacijskih sistemov Evropske unije, in sicer SIS, VIS in Eurodac[13]. Njena vloga je uveljaviti novo informacijsko tehnologijo na podro膷ju pravosodja in notranjih zadev. Mandat te agencije je bil ponovno pregledan novembra听2019, nadalje pa se je razvila zmo啪nost agencije za prispevanje k听upravljanju meja, sodelovanju pri prepre膷evanju, odkrivanju in preiskovanju kazenskih zadev in k听upravljanju migracij v听Unijo.

3. Interoperabilnost informacijskih sistemov Evropske unije na podro膷ju meja

Unija razvija obse啪ne centralizirane sisteme IT (SIS, VIS, Eurodac, sistem vstopa/izstopa (SVI) in ETIAS) za zbiranje, obdelavo in izmenjavo informacij, ki so bistvene za varnostno sodelovanje, pa tudi za upravljanje zunanjih meja in migracij. Od leta听2019 so ti informacijski sistemi interoperabilni na ravni Unije, torej omogo膷ajo izmenjavo in delitev informacij, da bi organi imeli vse potrebne informacije, kadar in kjer jih potrebujejo. Interoperabilnost pomeni zmo啪nost sistemov IT, da izmenjujejo podatke in znanje ter tako prepre膷ujejo vrzeli v听informiranosti, do katerih bi lahko pri拧lo zaradi kompleksnosti in razdrobljenosti teh sistemov[14].

Veljavni uredbi omogo膷ata medsebojno dopolnjevanje sistemov, laj拧ata pravilno identifikacijo posameznikov in prispevata k听boju proti identitetnim prevaram. Ne spreminjata pravic do dostopa, ki so bile opredeljene v听pravni podlagi vsakega od evropskih informacijskih sistemov, dolo膷ata听pa:

• evropski iskalni portal, ki pristojnim organom omogo膷a so膷asno iskanje po ve膷 informacijskih sistemih na podlagi biografskih in biometri膷nih podatkov;
• skupno storitev za ugotavljanje ujemanja biometri膷nih podatkov, ki omogo膷a iskanje in primerjavo biometri膷nih podatkov (prstnih odtisov in podob obraza) iz razli膷nih sistemov;
• skupno odlo啪i拧膷e podatkov o听identiteti, ki vsebuje biografske in biometri膷ne podatke dr啪avljanov tretjih dr啪av, ki so zdaj shranjeni v听razli膷nih informacijskih sistemih Evropske unije;
• detektor ve膷 identitet, ki preverja, ali biografski podatki o听identiteti, pridobljeni med iskanjem, obstajajo v听drugih sistemih, da omogo膷i odkrivanje ve膷 identitet, povezanih z听istim nizom biometri膷nih podatkov.

4. Pandemija covida-19 v听letu听2020

Omejitve gibanja oseb tako znotraj Unije kot na mednarodni ravni so bile od za膷etka marca听2020 eden najvidnej拧ih politi膷nih odzivov na pandemijo covida-19. Ve膷 dr啪av 膷lanic Unije je ustavilo mednarodni potni拧ki promet. Sledile so dodatne omejitve mednarodnih potovanj, ki so vklju膷evale delno zaprtje zunanjih meja Unije in omejitev vstopa vanjo iz tretjih dr啪av[15] ter omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije[16]. To je bilo v听拧tevilnih primerih samovoljno, neu膷inkovito in diskriminatorno ter je bilo v听nasprotju z听zakonodajo o听zasebnosti in azilu, kot je razvidno iz 拧迟耻诲颈箩, ki jih je naro膷il Evropski parlament[17].

5. Kriza v听Ukrajini

Po ruski invaziji na Ukrajino februarja听2022 je bilo ve膷 kot 6听milijonov ljudi prisiljenih poiskati zato膷i拧膷e, ve膷inoma v听sosednjih dr啪avah[18]. Evropska unija se je odlo膷ila, da osebam, ki prihajajo iz Ukrajine[19], odobri za膷asno za拧膷ito na ravni Unije. [20] dr啪avam 膷lanicam Unije omogo膷a, da hitro ukrepajo in ljudem, ki potrebujejo takoj拧njo za拧膷ito, zagotovijo za拧膷ito in pravice.

Vloga Evropskega parlamenta

V听preteklosti so bili odzivi Parlamenta na razvoj politike upravljanja zunanjih meja me拧ani. Podprl je nadgrajeno organizacijsko vlogo evropske mejne in obalne stra啪e/agencije Frontex in drugih agencij Unije, ki jih zadeva to podro膷je, ter ve膷krat pozval k听nadaljnji krepitvi njihove vloge, saj se Unija spopada z听migracijsko krizo v听Sredozemlju. 膶eprav Parlament razvoj evropske mejne in obalne stra啪e v听glavnem odobrava, je glede koncepta 鈥瀙ametnih meja鈥� previdnej拧i. Po predlogu Komisije leta听2013 je izrazil pomisleke o听obse啪nih tehnolo拧kih zmogljivostih in mno啪i膷ni obdelavi osebnih podatkov, predlaganih v听zvezi z听zunanjimi mejami. Poleg tega ima Parlament 拧tevilne pomisleke zaradi pri膷akovanih stro拧kov tehnologije za izvajanje pametnih meja, ki jih spremljajo dvomi glede njenih koristi. V听 je zato poudaril, 鈥瀌a bi bilo treba natan膷no analizirati morebitni razvoj novih sistemov IT na podro膷ju preseljevanja in upravljanja meja, kot je na primer pobuda Pametne meje, zlasti glede na na膷ela potrebe in sorazmernosti鈥�. Temu je septembra听2015 sledilo vpra拧anje za ustni odgovor za Komisijo in Svet, v听katerem sta bila vpra拧ana, kaj menita o听dostopu do sistema za namene kazenskega pregona in o听pomenu sodbe Sodi拧膷a Evropske unije iz aprila听2014 o听direktivi o听hrambi podatkov (4.2.8.). Parlament je v听resoluciji o听letnem poro膷ilu o听delovanju schengenskega obmo膷ja[21] pozval dr啪ave 膷lanice, tudi tiste, ki nimajo zunanjih kopenskih meja, naj si prizadevajo za visoko raven nadzora na svojih zunanjih mejah, dodelijo zadostne kadrovske in strokovne vire ter opremo ter vzpostavijo potrebne strukture poveljevanja in nadzora, da bo pre膷kanje meje varno, urejeno in neovirano.

Parlament je tudi vztrajal, da je treba pri ukrepanju na tem podro膷ju ustrezno upo拧tevati pravni red Unije o听mejah in azilu ter Listino Evropske unije o听temeljnih pravicah. Zato 啪e nekaj 膷asa poziva k听zanesljivim in pravi膷nim postopkom in celovitemu pristopu do migracij na ravni Unije[22]. Dejavno sodeluje pri spremljanju uporabe in skladnosti s听schengenskim pravnim redom. Delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo pri Odboru Evropskega parlamenta za dr啪avljanske svobo拧膷ine, pravosodje in notranje zadeve se povezuje z听Evropsko komisijo in Svetom v听ustreznih fazah postopka ocenjevanja in spremljanja, kot so kon膷no ocenjevalno 辫辞谤辞膷颈濒辞, sprejeta priporo膷ila in akcijski na膷rt.

Kar zadeva pandemijo covida-19, je Parlament o听stanju na schengenskem obmo膷ju po izbruhu pandemije COVID-19, v听kateri je ob啪aloval, da se ga ni ustrezno obve拧膷alo. Opozoril je, da morajo biti vse za膷asne omejitve potovanj za vsa nenujna potovanja iz tretjih dr啪av na schengensko obmo膷je in vse odlo膷itve o听zavrnitvi vstopa na zunanjih mejah skladne z听dolo膷bami zakonika o听schengenskih mejah[23]. V听拧迟耻诲颈箩i, ki jo je naro膷il Parlament, je bilo poudarjeno, da so se omejitve, uvedene kot odziv na pandemijo, zelo hitro spreminjale, kar je povzro膷ilo globoko pravno negotovost za posameznike in je imelo negativne posledice za pravice in svobo拧膷ine Unije[24]. Druga nedavna 拧迟耻诲颈箩a ka啪e, da dr啪ave 膷lanice obse啪no uporabljajo biometri膷ne tehnologije umetne inteligence za namene obse啪nega nadzora migrantov[25].

Parlament je v听 pozdravil uporabo direktive o听za膷asni za拧膷iti prvi膷 od za膷etka njene veljavnosti leta听2001[26]. Poslanci so 9.听marca听2022 pozvali Unijo, naj uvede ustrezen migracijski sistem za delitev odgovornosti za begunce. Odbor Evropskega parlamenta za dr啪avljanske svobo拧膷ine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je 4.听aprila听2023 sprejel 辫辞谤辞膷颈濒辞 o听predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o听ravnanju v听kriznih razmerah na podro膷ju migracij in azila, 14.听aprila听2023 pa 辫辞谤辞膷颈濒辞 o听predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o听uvedbi preverjanja dr啪avljanov tretjih dr啪av na zunanjih mejah ter 辫辞谤辞膷颈濒辞 o听predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o听upravljanju azila in migracij.

Parlament je 10.听aprila听2024 razpravljal o听desetih zakonodajnih besedilih za reformo evropske migracijske in azilne politike in jih tudi sprejel. Parlament je 24.听aprila听2024 sprejel stali拧膷e o听spremembi zakonika o听schengenskih mejah, da bi okrepil odpornost schengenskega obmo膷ja na resne gro啪nje in prilagodil schengenska pravila spreminjajo膷im se izzivom.

Za ve膷 informacij obi拧膷ite doma膷o stran Evropskega parlamenta o听schengenskem obmo膷ju.

听

Pablo Abril Marti / Mariusz Maciejewski

05-2024