Humanitarna pomoč
Humanitarna pomoč je področje zunanjega delovanja EU, skaterim se Unija odziva na potrebe vprimeru nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nesreč. financira operacije pomoči in usklajuje politike in ukrepe držav članic. Pri oblikovanju politike humanitarne pomoči EU imata Parlament in Svet vlogo sozakonodajalcev in se udeležujeta svetovnih razprav oučinkovitejšem humanitarnem ukrepanju.
Pravna podlaga
Č21 (PEU) določa načela za vse oblike zunanjega delovanja EU (člen21(2)(g) vključuje humanitarne dejavnosti).
Pravna podlaga za humanitarno pomoč je člen214 (PDEU).
Č214(5) PDEU je pravna podlaga za ustanovitev Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč.
Regulativni in politični okvir
Pravila za zagotavljanje humanitarne pomoči, vključno zinstrumenti financiranja, so določena v zdne 20.junija1996 (uredba ohumanitarni pomoči). Med pripravami na večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013 so bili drugi instrumenti prenovljeni, ta uredba pa ne.
Splošni okvir politike za humanitarno pomoč je opredeljen v (2007), ki so ga podpisale vse tri glavne institucije EU (Komisija, Svet in Parlament). Soglasje določa skupno vizijo, politične cilje in načela EU na več področjih, vključno zmednarodnim humanitarnim sodelovanjem, dobrim donatorstvom, zmanjševanjem tveganja in pripravljenostjo, civilno zaščito ter civilno-vojaškimi odnosi. Soglasje potrjuje tudi štiri načela humanitarne pomoči: človečnost, nevtralnost, nepristranskost in neodvisnost. Besedilo določa bolj usklajen in dosleden pristop kzagotavljanju pomoči ter povezovanje humanitarne in razvojne pomoči, kar bo EU omogočilo, da se bo učinkoviteje odzivala na naraščajoče potrebe.
Delovanje EU na tem področju ureja , ki spreminja sklep iz leta2013 oobravnavi preprečevanja, pripravljenosti, odzivanja in finančnih določb. zdne 15.marca2016 ozagotavljanju nujne pomoči vUniji določa okoliščine, vkaterih lahko države članice zaprosijo za podporo EU. Prav tako določa upravičene ukrepe in vrste finančnih intervencij.
Sporočilo Komisije znaslovom (COM(2021)0110) je namenjeno krepitvi globalnega humanitarnega učinka EU, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po humanitarni pomoči, ki se je zaradi pandemije covida-19 še povečalo.
Generalni direktorat Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO)
A. Pregled in vpliv
Vvečletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 je bilo instrumentu za humanitarno pomoč dodeljenih 11,6milijardeEUR. Evropska unija je ena od vodilnih donatoric humanitarne pomoči na svetu, saj zagotavlja velik delež vseh finančnih sredstev za nujno pomoč žrtvam nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nesreč.Del tega financiranja prihaja od držav članic, precejšen delež pa izvira iz proračunaEU.
Znotraj Komisije je za humanitarno pomoč in civilno zaščito pristojen generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO). Sedanji komisar za krizno upravljanje je Janez Lenarčič.Pod njegovim vodstvom se generalni direktorat ECHO osredotoča na izvajanje humanitarne pomoči EU vobliki zagotavljanja hrane in prehrane, zatočišča, zdravstvenega varstva, vode in sanitarnih storitev ter izobraževanja vizrednih razmerah. Ker se je od svoje ustanovitve znatno povečal, zdaj izpolnjuje svoj mandat zosebjem v40 področnih uradih po vsem svetu.
Večina proračuna EU za humanitarno pomoč se porabi posredno. Generalni direktorat ECHO programov humanitarne pomoči ne izvaja samostojno, temveč financira dejavnosti spomočjo , na primer nevladnih organizacij, agencij OZN in mednarodnih organizacij, kot sta mednarodni Rdeči križ in Rdeči polmesec. Glavne naloge direktorata so financiranje, preverjanje, ali se sredstva ustrezno upravljajo, in zagotavljanje, da dobrine in storitve partnerjev hitro in učinkovito dosežejo prizadeto prebivalstvo, da se zadovoljijo dejanske potrebe.
Ko pride do naravne nesreče ali drugega dogodka, za katerega je potrebna humanitarna pomoč, strokovnjaki generalnega direktorata ECHO najprej ocenijo razmere na terenu. Sredstva se nato na podlagi te ocene hitro izplačajo – to je pristop na podlagi potreb, ki opredeljuje delo urada ECHO. Pomoč se zagotavlja prek več kot 200partnerjev, skaterimi je generalni direktorat ECHO podpisal predhodne pogodbene sporazume. Njegova sestava zagotavlja pregledno porabo sredstev in stalno odgovornost partnerjev. Čeprav bodo humanitarno pomoč EU na splošno še naprej zagotavljali humanitarni partnerji EU, mehanizem Unije na področju civilne zaščite in zmogljivosti za evropski humanitarni odziv omogočata generalni direktorat ECHO, da ponudi omejeno neposredno pomoč državam vstiski po nesrečah, ko so morda tradicionalni mehanizmi humanitarne pomoči prek partnerjev EU ali njihove zmogljivosti ne zadoščajo ali niso dovolj učinkoviti.
Generalni direktorat ECHO lahko za leto2024 dodeli za obravnavanje izjemno velikih svetovnih potreb. Začetni proračun EU za humanitarno pomoč se je vzadnjih letih redno povečeval zdodatnimi prenosi sredstev, vglavnem iz rezerve EU za solidarnost in nujno pomoč (SEAR) in prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic.
Komisija je vsporočilu iz leta2021 opozorila na vse večjo vrzel med naraščajočo potrebo po humanitarni pomoči in finančnimi sredstvi, ki so na voljo na svetovni ravni. Ta trend se je le še nadaljeval. je leta2023 poročala, da pomoč potrebuje 363,3milijona ljudi in da je bilo zbranih zgolj 38,4% od 52,8milijardeEUR, ki so bile po ocenah potrebne za financiranje njene humanitarne pomoči. Druga težava je močno omejena globalna baza darovalk humanitarne pomoči. so tri največji darovalke – ZDA, Nemčija in EU – zagotovile 64% sredstev, ki so bila na voljo na svetovni ravni.
B. Prednostne naloge politike in odziv na pandemijo covida-19
Generalni direktorat ECHO si prizadeva, da bi se učinkoviteje odzival vizrednih razmerah, in zagotavlja pomoč državam nečlanicam EU za krepitev njihovih lastnih zmogljivosti za odzivanje na krize in prispevanje kdolgoročnemu razvoju. Ključna ciljaEU sta usklajevanje humanitarne in razvojne pomoči ter prekinitev začaranega kroga podnebnih sprememb, lakote in revščine.
Del prednostne obravnave odpornosti vGD ECHO so tudi dejavnosti . EU ima pomembno vlogo vprizadevanjih mednarodne skupnosti za obvladovanje tveganja naravnih nesreč.EU podpira Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč iz leta2015 in je leta2016 objavila Sendajski akcijski načrt za zmanjšanje tveganja nesreč, ki poenostavlja pristop koblikovanju politik na podlagi informiranosti otveganju za nesreče in predlaga konkretne dejavnosti vzvezi spoznavanjem tveganja, naložbami za obvladovanje tveganj, pripravljenostjo na nesreče in odpornostjo. Komisija je leta2012 objavila sporočilo oodpornosti, ki je bilo revidirano leta2017. Njegov namen je opredeliti strateški pristop kodpornosti, ki lahko poveča učinek zunanjega delovanjaEU.
Zaradi velikega števila beguncev in razseljenih oseb, ki pogosto dlje časa živijo vizrednih razmerah, se je EU leta2016 odločila za oblikovanje bolj razvojno usmerjenega pristopa kprisilnemu razseljevanju. Več poudarka namenja družbeno-ekonomskemu vključevanju prisilno razseljenih oseb ter reševanju temeljnih vzrokov dolgoročne razseljenosti vokviru urada visokega komisarja OZN za begunce in .
EU in države članice so na , ki je potekal maja2016 vIstanbulu, odigrale pomembno vlogo. Sama EU je sprejela 100zavez, da bi tako prispevala k„agendi za človeštvo“, ki jo je na vrhu predstavil generalni sekretar OZN, in da bi začela izvajati tako imenovani , to je inovativen nov dogovor med različnimi humanitarnimi deležniki, da bi dosegli večjo finančno učinkovitost in uspešnost. Dogovor je bil leta2021 spremenjen vtako imenovani véliki dogovor2.0 ter poudarja pomen pravičnih in načelnih partnerstev zlokalnimi organizacijami in pa odgovornost, ki jo prinaša pomoč prizadetim.
Vključevanje vprašanja spola in boj proti nasilju na podlagi spola ostajata prednostni nalogi generalnega direktorata ECHO, ki je za operacije humanitarne pomoči uvedel oznako za spol. Ker je treba dati prednost najbolj ranljivim skupinam, je vsredišču pozornosti tudi podpora izobraževanju otrok vizrednih razmerah.
Evropska komisija od pandemije covida-19 postopoma povečuje humanitarni odziv, ki je voktobru2020 znašal 420milijonovEUR. Sem sodi tudi uporaba sredstev za delo Svetovne zdravstvene organizacije; prilagoditev operacij vdržavah, kot so Kolumbija, Nigerija in Ukrajina, da se upoštevajo potrebe, povezane spandemijo; sredstva za podporo potrebam, opredeljenim vglobalnem načrtu OZN za humanitarni odziv, in dodatna sredstva za okrepitev humanitarnega odziva EU vrazličnih državah.
Odbor za razvoj se je večkrat sestal skomisarjem Lenarčičem, da bi preveril humanitarno delo Komisije vboju proti posledicam pandemije vdržavah vrazvoju. Leta2023 se je EU osredotočila na programe za pomoč pri okrevanju po gospodarskih posledicah pandemije na svetovni ravni, na kar se je istega leta osredotočil politični forum na visoki ravni otrajnostnem razvoju.
C. Drugi instrumenti in odziv EU na poplave vPakistanu leta2022
Pomoč EU vključuje še tri strukture: , evropsko solidarnostno enoto in nov pravni okvir za zagotavljanje nujne pomoči vUniji:
- Mehanizem EU na področju civilne zaščite je bil prvotno vzpostavljen leta2001, zdaj pa vključuje države članice EU in šest drugih sodelujočih držav: Severno Makedonijo, Islandijo, Črno goro, Norveško, Srbijo in Turčijo. Mehanizem EU temelji na več orodjih: (1) zagotavlja prostovoljni nabor vnaprej dodeljenih sredstev za ukrepanje, ki jih prispevajo sodelujoče države, in strukturiran proces za prepoznavanje morebitnih vrzeli vzmogljivostih; (2) deluje kot operativni center za usklajevanje ukrepov na področju zaščite 24ur na dan vse dni vtednu; (3)skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč je namenjen boljšemu komuniciranju vprimeru nesreč, in sicer prek spletne aplikacije za opozarjanje in obveščanje ter (4)mreže usposobljenih strokovnjakov, ki so na voljo vzelo kratkem času. Mehanizem na področju civilne zaščite se je leta2019 okrepil zoblikovanjem nove rezerve zmogljivosti , ki je začela delovati že vsezoni gozdnih požarov leta2019. Njeno področje uporabe naj bi se razširilo na druga področja, kot so izredne zdravstvene razmere ter kemične, biološke, radiološke in jedrske nesreče. Uporabljala se bo kot mehanizem vskrajni sili, ko bo država članica izčrpala svoja sredstva in ji druge države članice ne bodo mogle pomagati, ker se bodo na primer tudi same spoprijemale spodobnimi nesrečami.
- (EHRC) je najnovejše orodje za humanitarno pomoč EU. Vbistvu krepi zmogljivost mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Komisija jo je prvič predlagala leta2021 in ustanovila leta2022, sestavlja pa jo sklop operativnih orodij za hitro pomoč vkriznih razmerah, kadar tradicionalni mehanizmi humanitarne pomoči prek partnerjev EU ali njihovih zmogljivosti morda niso dovolj učinkoviti ali ne zadoščajo. Zmogljivost za evropski humanitarni odziv ima tri orodja: skupne logistične storitve, vnaprej pripravljene zaloge humanitarne pomoči ter strokovnjake na področju zdravstva in logistike. Mobilizirajo se prek usklajevanja Centra za usklajevanje nujnega odziva na podlagi predhodne ocene in ocene kriz. EHRC se je od svoje ustanovitve odzvala na več kot ducat kriz.
- Evropska solidarnostna enota (2021–2027) je nov program, ki ustvarja priložnosti za prostovoljstvo na področju humanitarne pomoči. Vključuje predhodno pobudo , ki se je začela izvajati marca2014 (na podlagi člena214(5) PDEU in je pozivala kustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč). Komisija zagotavlja financiranje vobliki nepovratnih sredstev organizacijam, ki prek portala evropske solidarnostne enote nato izberejo mlade (stare od 18 do 30let) za prostovoljske dejavnosti. Evropska solidarnostna enota krepi zmogljivost EU za odzivanje na humanitarne krize ter mladim in organizacijam omogoča, da znepovratnimi sredstvi pomagajo reševati družbene in humanitarne izzive vEvropi in zunaj nje. Njen proračun za obdobje 2021–2027 znaša enomilijardoEUR.
- Svet je 15.marca2016 sprejel uredbo ozagotavljanju nujne pomoči vUniji, ki omogoča odziv na težke humanitarne razmere zaradi begunske krize. EU lahko znovo uredbo pomaga Grčiji in drugim prizadetim državam članicam, da poskrbijo za humanitarne potrebe beguncev. Prav tako bi se lahko vprihodnosti uporabila kot podlaga za odziv na druge izredne krizne razmere ali nesreče shudimi humanitarnimi posledicami, kot so jedrske nesreče ali teroristični napadi. Za njeno izvajanje je odgovoren generalni direktorat ECHO.
Odziv EU na poplave vPakistanu leta2022 je dober primer za ponazoritev, kako se nekateri od teh instrumentov uporabljajo vakutnih krizah. Pakistan je od junija do oktobra2022 prizadelo več hudih nenadnih poplav. EU se je odzvala na tri načine:
- sprostila je sredstva za nujne primere, ki so oktobra2022 skupaj znašala 30milijonovEUR. Usmerjena so bila vrazlične humanitarne programe, ki so zagotavljali zasilna zatočišča, hrano in čisto vodo, nujne gotovinske transferje in osnovne zdravstvene storitve na prizadetih območjih.
- Z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite je usklajevala prejeto pomoč držav članic EU, da je zagotovila čim učinkovitejšo dostavo pomoči Pakistanu.
- Mobilizirala je 87milijonovEUR kot prispevek kmednarodnim prizadevanjem za dolgoročno sanacijo in obnovo Pakistana. Ta sredstva se uporabljajo za izboljšanje kmetijskih verig, zagotavljanje dostopa do čiste energije in okrepitev zelene in vključujoče rasti vPakistanu.
Humanitarna pomoč EU se je močno osredotočila tudi na zagotavljanje pomoči Ukrajini pri reševanju nekaterih težav, ki jih je povzročila ruska invazija leta2022. EU je od februarja2022 dodelila več kot 650milijonovEUR za pomoč civilistom, ki jih je prizadela vojna. Ta sredstva so bila porabljena za zadovoljitev prehranskih in osnovnih potreb ljudi, nudenje zatočišča, zagotavljanje zdravstvenih storitev in drugo. Nujna pomoč Ukrajini je največja operacija, ki jo je doslej usklajeval mehanizem Unije na področju civilne zaščite.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament ima na področju politike humanitarne pomoči vlogo sozakonodajalca skupaj sSvetom. Pravno podlago za politiko humanitarne pomoči, ki jo predlaga Komisija (vobliki uredb), po pogajanjih vskladu zrednim zakonodajnim postopkom EU - odobrita ali zavrneta - Svet in Parlament. Izvedbeni ukrepi Komisije se prav tako predložijo Parlamentu, ki ima pri tem nadzorna pooblastila. VParlamentu je za humanitarno pomoč pristojen Odbor za razvoj (DEVE), za civilno zaščito pa Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI).
Parlament poleg tega spremlja zagotavljanje humanitarne pomoči in skrbi, da se proračunske določbe približajo ustreznim globalnim humanitarnim potrebam. Parlament je redno poudarjal, da je treba finančna sredstva za humanitarno pomoč povečati, in vztrajal, naj se odpravi vse večja razlika med svetovnimi humanitarnimi potrebami in razpoložljivimi finančnimi sredstvi, nazadnje novembra2023 vsvoji resoluciji otem, kako pripraviti inovativno strategijo humanitarne pomoči: sedanje in pozabljene krize vsredišču pozornosti.
Odbor DEVE in Parlament si na splošno - zmnenji in resolucijami, pa tudi ssamoiniciativnimi poročili-, prizadevata, da bi vplivala na strateške odločitve in usmeritve politike Komisije, na primer glede prispevka EU ksvetovnemu humanitarnemu vrhu, izobraževanja vizrednih razmerah in odzivanja na izbruh ebole. Parlament pregleduje letni delovni program Komisije in operativno strategijo generalnega direktorata ECHO. Komisar za krizno upravljanje je redno vabljen kizmenjavi mnenj zodborom DEVE. Evropsko soglasje ohumanitarni pomoči, sprejeto leta2007, je vveliki meri zasluga odločnih stališč Parlamenta. Parlament se prav tako dejavno zavzema za druga politična vprašanja, kot so odpornost, prehranska varnost ter povezovanje humanitarne in razvojne pomoči.
Da bi izboljšal nadzor Parlamenta nad humanitarno pomočjo, odbor DEVE od leta2006 dalje vsaki dve leti in pol imenuje stalnega poročevalca za humanitarno pomoč.Sedanji poročevalec je Carlos Zorrinho (S&D, Portugalska), ki je odgovoren za zagovarjanje proračunskih interesov humanitarne pomoči, spremljanje programov humanitarne pomoči in ohranjanje tesnih stikov sskupnostjo za humanitarno pomoč.
Malte Frederik Hergaden