Boj proti goljufijam in zaščita finančnih interesov Evropske unije
Ukrepi Evropske unije na področju proračunskega nadzora temeljijo na dveh načelih, in sicer na zagotavljanju, da se proračun EU ustrezno porablja, ter zaščiti finančnih interesov EU in boju proti goljufijam. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ima pooblastila za preiskovanje goljufij vzvezi sproračunom EU ter korupcije in resnih kršitev, hkrati pa razvija politiko boja proti goljufijam. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je pristojno, da preiskuje, preganja in privede pred sodišče storilce kaznivih dejanj zoper proračun EU. Čeprav njun glavni poudarek ni izključno na zaščiti finančnih interesov Unije, Europol in Eurojust zagotavljata dodatno podporo. Področje boja proti goljufijam bo kmalu zaznamovala še ena decentralizirana agencija EU, in sicer Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA).
Pravna podlaga
- Člen310(6) in člen325 (PDEU) oboju proti goljufijam;
- člen287 PDEU oEvropskem računskem sodišču;
- člen86 PDEU oustanovitvi Evropskega javnega tožilstva;
- Evropskega parlamenta in Sveta zdne 23.septembra2024 ofinančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije;
- zdne 16.decembra2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo oproračunski disciplini, sodelovanju vproračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno sčasovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, delIII;
- Poslovnik Evropskega parlamenta, naslovII, poglavje6, členi94, 95 in96; naslovV, poglavje1, člen133, poglavje2, člen139, in poglavje4, člen148; prilogaV.
Cilji
ٰžᲹԾ se morajo zanesti, da se njihov denar ustrezno porablja, in zato mora EU skupaj zdržavami članicami zaščititi svoje finančne interese. Pomembna sta tudi spremljanje in nadzor dejavnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskega javnega tožilstva ter podpora njunim prizadevanjem vboju proti goljufijam in nepravilnostim pri izvrševanju proračunaEU.
Ozadje
Boj proti goljufijam in korupciji ter zaščita finančnih interesov EU sta bila formalizirana zustanovitvijo projektne skupine za usklajevanje boja proti goljufijam leta1988. Zaktom Sveta zdne 26.julija1995 je bila uvedena Konvencija ozaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. Evropski urad za boj proti goljufijam je bil ustanovljen leta1999. ZUredbo Sveta (EU)2017/1939 zdne 12.oktobra2017 pa je bilo ustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (EJT), ki je začelo delovati junija2021.
V ta in druga zakonodajna besedila in priporočila so vključeni naslednji cilji:
- zaščititi finančne interese skazenskim pravom in upravnimi preiskavami, scelostno politiko za zaščito denarja davkoplačevalcev ter strategijo Komisije na področju boja proti goljufijam;
- bolje upravljati urad OLAF in okrepiti procesna jamstva vpreiskavah;
- podpreti Evropsko javno tožilstvo.
Zakonodaja
A. Izboljšanje mehanizmov za boj proti goljufijam
Leta2004 je bil uveden prvi program Herkul, da bi zbojem proti nepravilnostim, goljufijam in korupciji, ki škodijo proračunu EU, zaščitili finančne interese Unije. HerkulI sta nasledila HerkulII (2007–2013) in HerkulIII (2014–2020). Vse programe Herkul je vodil urad OLAF. Vvečletnem finančnem okviru (2021–2027) je bil uveden nov . Zasnovan je tako, da posnema in nadgrajuje program HerkulIII ter se povezuje zinformacijskim sistemom za boj proti goljufijam (AFIS) in sistemom za upravljanje nepravilnosti (IMS). Program, ki ga upravlja urad OLAF, zagotavlja podporo državam članicam in pridruženim državam (kot je Ukrajina) na preiskovalnem področju in povezanih področjih za zaščito finančnih interesov Unije, njegov proračun za obdobje 2021–2027 pa znaša približno 181milijonovEUR.
Sistem zagotavlja tehnično infrastrukturo za izmenjavo informacij ogoljufijah med nacionalnimi organi in organi EU ter podpira izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje, saj zagotavlja orodja za izmenjavo informacij in pomoč pri operativnih dejavnostih za odkrivanje goljufij ali korupcije. Sistem je sistem za izmenjavo elektronskih podatkov, ki omogoča lažje poročanje onepravilnostih na različnih področjih. Uporabljajo ga lahko države članice in upravičenci do sredstev EU. Sistem za upravljanje nepravilnosti je del informacijskega sistema za boj proti goljufijam, ki ga trenutno uporablja 35držav.
Parlament je podprl akcijski načrt Komisije za okrepitev boja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, ki je del . To bi pomenilo strategijo za boljše in večdimenzionalno sodelovanje in usklajevanje med samimi državami članicami ter med državami članicami in Komisijo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razvoju mehanizmov za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in spremljanje carinskega tranzita.
Novi deluje od 1.januarja2024, vnjem pa se vodijo evidence informacij očezmejnih plačilih znotraj EU ter oplačilih državam ali ozemljem, ki niso vEU. Davčni organi tako lahko ustrezno spremljajo pravilno izpolnjevanje obveznosti vzvezi zDDV za čezmejne dobave blaga in storitve med podjetji in potrošniki (B2C). Vpreteklih nekaj letih je Parlament Komisijo večkrat pozval, naj sprejme ukrepe, skaterimi bi zagotovili popolno preglednost glede vseh upravičencev do sredstev EU vdržavah članicah, in sicer naj na svojem spletišču objavi seznam vseh upravičencev. Pozval je tudi države članice, naj sodelujejo sKomisijo in ji zagotovijo popolne in zanesljive podatke oupravičencih do sredstev EU, ki jih same upravljajo.
Komisija je 1.januarja2016 uvedla (EDES). Uporablja se za zaščito finančnih interesov Unije zodkrivanjem nezanesljivih oseb in subjektov, ki prosijo za sredstva EU ali imajo pravne obveznosti do institucij, organov, uradov in agencijEU.
je informacijsko orodje, ki se uporablja za pripravo upravnih kontrol in upravljanja. Znjim je mogoče odkriti upravičence, pogodbe in izvajalce pri projektih, pri katerih obstaja tveganje goljufije, poleg tega pa razkriva nasprotja interesov in druge nepravilnosti. Sedanje orodje prostovoljno uporabljajo Komisija in številne države članice pri deljenem upravljanju ter za mehanizem za okrevanje in odpornost. Sprenovitvijo finančne uredbe iz leta2024 je bila uvedena tudi pravna podlaga za posodobljeno orodje za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganja, ki temelji na obstoječi različici orodja Arachne. To orodje za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganja se bo uporabljalo vokviru deljenega in neposrednega upravljanja. Od naslednjega večletnega finančnega okvira (z začetkom leta2028) bodo morale vse države članice orodje polniti spodatki. Komisija mora do leta2027 oceniti pripravljenost revidiranega orodja zvidika interoperabilnosti zdrugimi informacijskimi sistemi in podatkovnimi zbirkami, kazalnikov tveganja, usmerjenih vpotrebe uporabnikov, umetne inteligence za analizo in razlago podatkov ter varstva podatkov. Vzvezi stem lahko Svet in Parlament kot sozakonodajalca ponovno razpravljata omožnosti njegove obvezne uporabe.
Poleg tega je bila vprenovitvi finančne uredbe dogovorjeno, da se področje uporabe sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev razširi na deljeno upravljanje.
Z (direktivo ozaščiti finančnih interesov) se je povečala raven zaščite proračuna EU, saj so se uskladili opredelitve, sankcije in zastaralni roki za kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Komisija vsako leto pripravi poročilo ozaščiti finančnih interesov EU (), vkaterem oceni dosežke vpreteklem letu vboju proti goljufijam in pri zaščiti finančnih interesovEU.
B. Evropska politika in programi za boj proti goljufijam
Evropsko računsko sodišče je vzačetku leta2019 vposebnem poročilu št.01/2019 „Boj proti goljufijam pri porabi EU: potrebni so ukrepi“ poudarilo, da mora EU okrepiti boj proti goljufijam, Komisija pa mora prevzeti vodilno vlogo vzvezi stem ter ponovno preučiti vlogo in odgovornost svojega urada za boj proti goljufijam.
Komisija je aprila2019 predstavila (strategija Komisije za boj proti goljufijam), ki je posodobljena različica strategije za boj proti goljufijam iz leta2011. Strategija Komisije za boj proti goljufijam je dokument notranje politike, ki je zavezujoč le za službe Komisije in izvajalske agencije. Osredotoča se na zaščito finančnih interesov EU pred goljufijami, korupcijo in drugimi namernimi nepravilnostmi ter pred tveganjem hujših kršitev vinstitucijah in organih EU. Namen nove strategije je zagotoviti večjo doslednost in usklajevanje vboju proti goljufijam med različnimi službami Komisije ter vprihodnjih letih omogočiti uvedbo ukrepov za boj proti goljufijam, ki bodo bolj temeljili na podatkih. , ki to strategijo spremlja, je bil leta2023 posodobljen za reševanje težav, povezanih zinflacijo, okrevanjem po pandemiji, podnebnimi spremembami in rusko vojaško agresijo proti Ukrajini. Akcijski načrt zdaj zajema 44ukrepov, razdeljenih na sedem poglavij, ki so bili skoraj vceloti izvedeni konec leta2024.
S sprejetjem je bil uveden režim opogojevanju spravno državo za zaščito proračuna EU. Uredba je namenjena obravnavi nenehnih kršitev načel pravne države, ki negativno vplivajo na proračun EU, in je začela veljati 1.januarja2021.
Institucije
A. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
Urad OLAF je operativno neodvisen urad Komisije, razvija politiko Komisije za boj proti goljufijam in je pristojen za preiskovanje goljufij vzvezi sproračunom EU, korupcije in resnih kršitev vevropskih institucijah. Parlament, Svet in Komisija so leta1999 podpisali , da bi zagotovili nemoten potek preiskav urada OLAF. Del teh pravil, ki je zdaj vključen vkadrovske predpise za uradnike Evropske unije, uradnikom nalaga, da sodelujejo zuradom OLAF, in predpisuje določeno stopnjo zaščite za uradnike, ki razkrijejo informacije omorebitnih goljufijah ali korupciji.
je bila sprejeta leta2013 in spremenjena julija2016 ter ponovno leta2020. Zrevidirano uredbo so bile uvedene znatne izboljšave, zaradi katerih je urad OLAF uspešnejši, učinkovitejši in odgovornejši, hkrati pa je ohranjena njegova preiskovalna neodvisnost. Zlasti pomemben je natančneje opredeljeni pravni okvir za preiskave proti goljufijam. Vključene so tudi opredelitve „nepravilnosti“, „goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije“ ter pojma „gospodarskega subjekta“. Sklicuje se na Listino otemeljnih pravicah, ki ščiti pravico do obrambe in procesnih jamstev, pravice prič in žvižgačev ter pravico dostopa do evidenc in druge ustrezne dokumentacije med preiskavami uradaOLAF.
obravnava preiskave urada OLAF, kar je povezano zustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva, da bi zagotovili čim večje dopolnjevanje in večjo učinkovitost preiskovalnih funkcij urada OLAF, med drugim vzvezi spregledi na kraju samem, inšpekcijami, pomočjo nacionalnim organom, informacijami obančnih računih, dopustnostjo dokazov, ki jih zbira urad OLAF, službami za usklajevanje boja proti goljufijam in usklajevalnimi dejavnostmi.
B. Evropsko javno tožilstvo (EJT)
Pravila vzvezi zustanovitvijo EJT so natančneje opredeljena včlenu86 PDEU, ki določa, da „Zaradi boja proti kršitvam, ki vplivajo na finančne interese Unije, lahko Svet zuredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, iz Eurojusta ustanovi Evropsko javno tožilstvo“.
Uredba oustanovitvi EJT je bila sprejeta 12.oktobra2017 po postopku okrepljenega sodelovanja, veljati pa je začela 20.novembra2017. EJT je začelo delovati 1.junija2021, trenutno vnjem sodeluje 24držav.
EJT je decentralizirano tožilstvo Evropske unije zizključno pristojnostjo za preiskovanje, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj zoper proračun EU. Vvseh sodelujočih državah članicah ima enotna preiskovalna pooblastila, ki temeljijo na nacionalnih pravnih sistemih in so vanje vključena. Evropski parlament in EJT sta 29.novembra2024 podpisala delovni dogovor, katerega namen je vzpostaviti sodelovanje vprizadevanjih za čim učinkovitejši boj proti goljufijam, korupciji in drugim kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom EU. Dogovor olajšuje in pojasnjuje postopek za izmenjavo informacij med Parlamentom in EJT, za zahteve za odvzem imunitete poslancem in uslužbencem Parlamenta ter za zahteve za odvzem nedotakljivosti prostorov, stavb in arhivov Parlamenta.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament je sozakonodajalec pri programu EU za boj proti goljufijam za obdobje 2021–2027, ki je bil sprejet 29.aprila2021. Ravno tako je bil sozakonodajalec pri sprejemanju direktive ozaščiti finančnih interesov, ki sta jo Parlament in Svet sprejela 5.julija2017.
Vsako leto tudi preuči poročilo PIF in vresoluciji predstavi pripombe nanj. Najnovejša resolucija je bila sprejeta 18.ᲹԳܲᲹ2024.
Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor opravlja razgovore skandidati za člane Računskega sodišča ter skandidati iz ožjega izbora za delovno mesto generalnega direktorja urada OLAF. Ta delovna mesta ne morejo biti zapolnjena brez predstavitev vParlamentu. Generalnega direktorja urada OLAF imenuje Komisija po posvetovanju sParlamentom in Svetom, člane nadzornega odbora urada OLAF pa soglasno imenujejo Parlament, Svet in Komisija.
Parlament in Svet se dogovorita tudi oimenovanju evropskega glavnega tožilca EJT. Na to mesto je bila 14.oktobra2019 imenovana Laura Codruƫa Kövesi.
Več informacij otej temi je na voljo na spletišču Odbora za proračunski nadzor.
Alexandra Cynthia Jana Pouwels