Ϸվ

ǻ徱šč Evropske unije

ǻ徱šč Evropske unije je ena od sedmih institucij EU. Sestavljata ga dve sodišči, in , in je del sodstva Evropske unije. Ssvojima sodiščema zagotavlja pravilno razlago in uporabo primarnega ter sekundarnega prava Unije vEU. Nadzorujeta zakonitost aktov institucij EU in odločata, ali države članice izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz primarnega in sekundarnega prava. ǻ徱šč Evropske unije na zahtevo nacionalnih sodišč tudi razlaga pravEU.

ǻ徱šč

A. Pravna podlaga

  • Č19 (PEU), členi od251 d281 (PDEU), člen136 Pogodbe Euratom in (vnadaljnjem besedilu: statut);
  • ;
  • proračun EU (oddelek4).

B. Sestava in statut

1. ČԲٱ

a. Število članov (člen19 PEU in člen252 PDEU)

En sodnik na državo članic(27). Sodišču pomaga 11generalnih pravobranilcev. Sodniki Sodišča med seboj izvolijo predsednika in podpredsednika za obdobje treh let zmožnostjo ponovne izvolitve.

b. Zahteve (člen19 PEU in člen253 PDEU)

  • Sodniki in generalni pravobranilci morajo biti ustrezno usposobljeni za imenovanje na najvišje sodniške položaje vsvojih državah ali biti priznani pravni strokovnjaki;
  • njihova neodvisnost mora biti nedvomna.

c. Postopek imenovanja (člen253 PDEU)

Po koncu mandata sodnikov in generalnih pravobranilcev predstavniki vlad držav članic sskupnim soglasjem imenujejo sodnike ali generalne pravobranilce Sodišča po posvetovanju zodborom, odgovornim za pripravo mnenja ustreznosti kandidatov (člen255 PDEU).

2. Značilnosti mandata

a. Trajanje (člen253 PDEU in statut)

Šest let. Delna zamenjava vsaka tri leta, izmenično se zamenja polovica sodnikov in generalnih pravobranilcev. Sodniki in generalni pravobranilci, ki se jim mandat izteče, so lahko ponovno imenovani.

b. Privilegiji in imunitete (statut)

Sodniki in generalni pravobranilci uživajo imuniteto pred sodnimi postopki. Po prenehanju mandata še naprej uživajo imuniteto za svoja dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti. Za njihovo razrešitev je potreben soglasen sklep Sodišča.

c. Obveznosti (statut)

Sodniki in generalni pravobranilci:

  • pred nastopom funkcije javno zaprisežejo (neodvisnost, nepristranskost in varovanje tajnosti);
  • ne smejo imeti političnih ali upravnih funkcij in ne smejo opravljati nobene poklicne dejavnosti;
  • se obvežejo, da bodo spoštovali iz mandata izhajajoče obveznosti.

C. Organizacija in delovanje (člen253 PDEU in statut)

1. Institucionalna ureditev

Statut mora biti določen vposebnem protokolu, priloženem temeljnima pogodbama (člen281 PDEU). ǻ徱šč izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika za obdobje treh let zmožnostjo podaljšanja mandata (člen9a protokola št.3). Predsednik vodi delo Sodišča in predseduje zaslišanjem in razpravam na občnih sejah ali pred velikim senatom. ǻ徱šč imenuje sodnega tajnika. Sodni tajnik je generalni sekretar institucije, upravlja njene oddelke in je odgovoren predsedniku Sodišča.

2. Delovanje

ǻ徱šč sprejme svoj poslovnik, ki ga mora odobriti Svet skvalificirano večino. ǻ徱šč lahko zaseda na občni seji s27sodniki, vvelikem senatu s15sodniki ali vsenatih treh ali petih sodnikov. Financira se iz proračuna EU, vkaterem ima svoj oddelek (oddelek4).

D. ٴDzž쾱

ǻ徱šč se je izkazalo za gonilno silo procesa evropskega povezovanja.

1. šԴ

Sodba zdne 15.julija1964, Costa/ENEL, je bila bistvena za opredelitev prava Skupnosti kot neodvisnega sistema, ki je nadrejen nacionalnim zakonskim določbam, in je vzpostavila načelo primarnosti prava EU[1]. Podobno je sodba zdne 5.februarja1963, Van Gend & Loos, uvedla načelo, da se pravo Skupnosti neposredno uporablja na sodiščih držav članic. Druge pomembne sodbe, ki se nanašajo na varstvo človekovih pravic, vključujejo na primer sodbo zdne14.maja1974, Nold, vkateri je ǻ徱šč navedlo, da so temeljne človekove pravice sestavni del splošnih pravnih načel, ki jih varuje (4.1.2.).

2. Vspecifičnih zadevah

  • Pravica do ustanavljanja: sodba zdne 8.aprila1976, Royer, vkateri je ǻ徱šč podprlo pravico državljana države članice, da prebiva vdrugi državi članici ne glede na to, ali mu je država gostiteljica izdala dovoljenje za bivanje;
  • prosti pretok blaga: sodba zdne 20.februarja1979, Cassis de Dijon, vkateri je ǻ徱šč razsodilo, da se lahko vsak izdelek, ki je zakonito proizveden in tržen veni državi članici, načeloma da na trg katere koli druge države članice;
  • zunanja pristojnost Skupnosti: sodba evropskem sporazumu cestnih prevozih zdne 31.marca1971, Komisija/Svet, skatero se je priznala pravica Skupnosti, da sklepa mednarodne sporazume na področjih, za katera veljajo uredbe Skupnosti;
  • nedavne sodbe, vskladu skaterimi morajo države članice, ki niso prenesle direktiv vnacionalno pravo ali tega niso storile pravočasno, plačati odškodnino;
  • številne sodbe vzvezi ssocialno varnostjo in konkurenco;
  • sodbe kršitvah prava EU sstrani držav članic, ki so bistvene za nemoteno delovanje skupnega trga;
  • varstvo podatkov: sodbi sporazumu varnem pristanu, (2015), in zasebnostnem ščitu EU–ZDA, (2020), skaterima sta bila razveljavljena in ki sta se nanašala na ZDA, sta zaščitili temeljna načela evropskega prava in zagotovili trden sklop zahtev glede varstva podatkov.

Ena izmed največjih zaslug Sodišča je uveljavitev načela, da se temeljne pogodbe ne smejo razlagati togo, temveč ob upoštevanju stanja povezovanja in njihovih ciljev. To načelo je omogočilo sprejetje zakonodaje na nekaterih področjih, ki niso zajeta vposebnih določbah pogodb. Na področju boja proti onesnaževanju okolja (vsodbi zdne 13.septembra2005 (zadevaC-176/03) je ǻ徱šč denimo EU pooblastilo za sprejemanje kazenskopravnih ukrepov, kadar so nujni za doseganje ciljev varstva okolja).

Leta2022 je bilo pri Sodišču vloženih 806zadev, od česar je bilo 546postopkov predhodnega odločanja, 37direktnih tožb in 209pritožb zoper odločbe Splošnega sodišča. Končanih je bilo 808zadev, vključno s564postopki predhodnega odločanja, 36direktnimi tožbami in 196pritožbami zoper odločbe Splošnega sodišča. Države članice, iz katerih je prišlo največ vlog, so bile Nemčija (98), Italija (63), Bolgarija (43) in Španija (41). Postopek je vpovprečju trajal 16,4 meseca[2]. Dne 31.decembra2022 je bilo nerešenih 1111zadev.

šԴ sodišče

A. Pravna podlaga

Členi od254 d257 PDEU, člen40 Pogodbe Euratom in naslovIV Protokola št.3 statutu Sodišča Evropske unije, ki je priložen pogodbama.

B. Sestava in statut (člen254 PDEU)

1. ČԲٱ

a. Število (člen19 PEU in člen254 PDEU)

Člen254 PDEU določa, da število sodnikov določastatut. , določa, da šԴ sodišče od 1.septembra2019 sestavljata po dva sodnika iz vsake države članice (trenutno jih je54). Sodnike zmedsebojnim soglasjem imenujejo vlade držav članic po posvetovanju zodborom, ki da mnenje ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika. Njihov mandat traja šest let zmožnostjo ponovnega imenovanja. Sodniki lahko opravljajo tudi naloge generalnega pravobranilca, saj šԴ sodišče, za razliko od Sodišča, nima stalnih generalnih pravobranilcev.

b. Pogoji za imenovanje

Enaki kot pri Sodišču (člen19 PEU). Sodniški kandidati morajo za imenovanje na Splošnem sodišču izpolnjevati pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje.

c. Postopek imenovanja

Enak kot pri Sodišču.

2. Značilnosti mandata

Enake kot pri Sodišču.

C. Organizacija in delovanje

Sodniki med seboj izvolijo predsednika za obdobje treh let, sodnega tajnika pa za obdobje šestih let, sicer pa šԴ sodišče za administrativne in jezikovne potrebe uporablja službe Sodišča.

šԴ sodišče sprejme svoj vsoglasju sǻ徱ščm (člen254(5) PDEU). Zaseda vsenatih treh ali petih sodnikov. šԴ sodišče zaseda na občni seji, vvelikem senatu ali na pobudo sodnika posameznika. Vveč kot 80% primerov, katerih odloča šԴ sodišče, se obravnava opravi pred senatom treh sodnikov.

V skladu znedavno spremembo Protokola št.3 (člen49a) Splošnemu sodišču in Sodišču pri obravnavi predlogov za sprejetje predhodne odločbe pomaga eden ali več generalnih pravobranilcev. Zato sodniki Splošnega sodišča med njimi izvolijo generalne pravobranilce za obdobje treh let (možna je ena ponovna izvolitev).

Nedavne spremembe poslovnika (april2023) dovoljujejo izvedbo videokonferenc med zaslišanji (člen107a Poslovnika). Spremembe uvajajo tudi koncept „vzorčne zadeve“ (člen71a Poslovnika). Če se vveč zadevah odpira isto pravno vprašanje in so izpolnjeni potrebni pogoji, se lahko ena od zadev opredeli kot vzorčna zadeva, postopki vzvezi zdrugimi zadevami pa se lahko prekinejo.

Postopek pred Splošnim sodiščem se lahko vloži predvsem na prvi stopnji vokviru direktnih tožb fizičnih ali pravnih oseb, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in držav članic zoper akte institucij, organov, uradov ali agencij Unije ter vdirektnih tožbah za povrnitev škode, ki so jo povzročile institucije ali njihovi uslužbenci. Vsplošnem se je zoper sodbe Splošnega sodišča na prvi stopnji mogoče pritožiti na ǻ徱šč Evropske unije, vendar mora biti pritožba omejena na pravna vprašanja. Zoper 30% odločb Splošnega sodišča je bila vložena pritožba.

Parlament in Svet lahko ustanovita specializirana sodišča, pridružena Splošnemu sodišču in pristojna za obravnavanje nekaterih kategorij tožb ali postopkov sspecifičnih področij na prvi stopnji in odločanje njih. Parlament in Svet ta sodišča ustanovita po rednem zakonodajnem postopku.

Leta2022 je bilo pred ǻ徱ščm vloženih 904zadev, zaključenih pa jih je bil858. Pri 792zadevah je šlo za direktne tožbe (270intelektualni in industrijski lastnini, 76 državni pomoči in konkurenci, 66 javnih uslužbencih EU ter 380 drugih direktnih tožbah). Stranka, ki ne more plačati stroškov postopka, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč (54zadev vletu2022). Postopek je vpovprečju trajal 16,2meseca. Dne 31.decembra2022 je bilo nerešenih 1474zadev[3].

Nekdanje ǻ徱šč za uslužbence Evropske unije

ǻ徱šč za uslužbence Evropske unije (ustanovljeno leta2004) je bilo pristojno za odločanje vsporih med institucijami EU in njihovimi zaposlenimi, kadar to ni spadalo vpristojnost nacionalnih sodišč.Da bi se povečalo skupno število sodnikov Sodišča, je bilo ǻ徱šč za uslužbence 1.septembra2016 razpuščeno in z vključeno všԴ sodišče. Zadeve, ki so bile 31.avgusta2016 pri Sodišču za uslužbence še nerešene, so se s1.septembrom2016 prenesle na šԴ sodišče. šԴ sodišče nadaljuje obravnavo teh zadev vstanju, vkakršnem so bile na ta dan, pri čemer so še vedno veljavni postopkovni ukrepi, ki jih je sprejelo ǻ徱šč za uslužbence.

Vloga Evropskega parlamenta

ǻ徱šč je že leta1990 zodločbo vzadevi, ki jo je predložil Parlament kot del zakonodajnega postopka zdravstvenih ukrepih, ki jih je bilo treba sprejeti po jedrski nesreči vČernobilu, Parlamentu priznalo pravico, da pri Sodišču vloži ničnostne tožbe za zaščito svojih pristojnosti vzakonodajnem postopku.

Parlament in Svet lahko vskladu sčlenom257 PDEU po rednem zakonodajnem postopku ustanovita specializirana sodišča, ki so pridružena Splošnemu sodišču in pristojna za obravnavanje nekaterih vrst tožb ali postopkov sspecifičnih področij na prvi stopnji in odločanje njih. Parlament in Svet odločata zuredbami, sprejetimi na predlog Komisije po posvetovanju sǻ徱ščm ali na zahtevo Sodišča po posvetovanju sKomisijo.

Vskladu sčlenom281 PDEU lahko določbe spremenita Parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku (vobliki uredbe Evropskega parlamenta in Sveta). Primer sodelovanja Parlamenta je predlog Sodišča zdne 30.novembra2022 spremembi statuta.

Parlament je ena od institucij, ki lahko vskladu sčlenom263 PDEU (kot stranke) vložijo tožbo pri Sodišču.

Vskladu sčlenom218(11) PDEU lahko Parlament zaprosi ǻ徱šč za mnenje združljivosti predvidenega mednarodnega sporazuma stemeljnima pogodbama. Kadar je mnenje Sodišča odklonilno, lahko predvideni sporazum začne veljati le, če se spremeni ali če se spremenita pogodbi. Parlament je na primer julija2019 zaprosil za pravno mnenje tem, ali so predlogi za pristop EU hKonvenciji Sveta Evrope preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja vdružini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija) skladni spogodbama ().

Zzačetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe kandidate za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev najprej oceni odbor sedmih oseb, od katerih eno predlaga Parlament (člen255(2)PDEU in člen128 Poslovnika Evropskega parlamenta) z na plenarnem zasedanju.

ǻ徱šč je 21.decembra2020 vskladu sčlenom3(1) Uredbe(EU, Euratom)2015/2422 pripravilo , ki ga je pripravil zunanji svetovalec. Vskladu sčlenom3(1) Uredbe(EU, Euratom)2015/2422 mora biti vporočilu poudarek na uspešnosti Splošnega sodišča, nujnosti in učinkovitosti povečanja števila sodnikov na56, uporabi in učinkovitosti virov ter ustanovitvi nadaljnjih specializiranih senatov in/ali drugih strukturnih spremembah.

Odbor JURI je 19.septembra2023 sprejel osnutek poročila , katerega namen je prenesti pristojnost za predhodno odločanje na številnih posebnih področjih sSodišča na šԴ sodišče in razširiti zahtevo po pridobitvi dovoljenja za pritožbo vprimeru pritožb zoper nekatere odločbe Splošnega sodišča. Svet je 11.aprila2024 sprejel akt po prvi obravnavi vParlamentu. Vdogovorjenem besedilu so določbe izvolitvi stalnih generalnih pravobranilcev sstrani Splošnega sodišča za obdobje treh let.

[1]Ziller J., Primarnost prava Evropske unije, Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve, Evropski parlament, maj2022.
[2].
[3]2022.

Alexandru-George Moș / Udo Bux / Mariusz Maciejewski